Uspeh v poslu ali partnerstvo? Kaj je bolj pomembno?

Kaj so po njihovem banalne stvari in neumnosti? V praksi vse prepogosto vidimo, da čas za odprt pogovor v partnerstvu vse prevečkrat pade pod to kategorijo.
 
Ko sem zadnjič izvajala mentorski proces z odličnim umom in res uspešnim podjetnikom, je dejal, da je v odnosu s partnerko že nekaj časa nesrečen. Da sva prišla do takšnega nivoja zaupnosti, sva potrebovala nekaj srečanj. Ko je spoznal, da je okolje varno ter da ga nihče ne bo obsojal, se je odprl.
 
Zanimivo je, da je do nas prišel s popolnoma drugim namenom. Pred seboj je imel vizijo, kako vzpostaviti še bolj uspešno podjetje. Predvsem ga je zanimalo, kako lahko svoje zaposlene motivira, tako da bodo še bolj zavzeti in pripadni. Ko smo začeli s postavljanjem strategije za doseganje želenega cilja, se je kmalu izkazalo, da vodja - manager sam po sebi, ko stopi iz svojega podjetja, doma ni zadovoljen. Najprej se mu je to zdelo banalno. Celo tako je bilo, da se je samega sebe prepričeval, da je vse ok, dobro, ter da mu čisto nič ne manjka.
 
Vendar, ko sva pogledala malo globlje, je videl, da neizrečene besede partnerki že nekaj časa povzročajo čuden občutek tenzije znotraj njega. S to tenzijo je vsak dan vstopal v svoje podjetje in vplival na svojo ekipo, ne da bi se tega zavedal. Težko je bil prijazen. Hitro se je razdražil in v izzivih je velikokrat videl velike težave namesto priložnosti za rast in razvoj.
 
Prišla sva do spoznanja, da je zelo pomembno, kako se počuti doma. Ugotovil je, da odnos, ki ga ima s svojo partnerko, močno vpliva na občutek njegove izpolnjenosti v življenju, to pa seveda igra ključno vlogo za njegovo vodenje v podjetju. Uvidel je, da četudi v tej točki v podjetju doživljajo uspeh, njemu to ne pomeni nič, če ga ne more iskreno podeliti s svojo partnerko. Videl pa je tudi to, da ga je odnos, ki ne deluje, začel pošteno »najedati«, kar se je že poznalo tudi na nivoju podjetja.

Kaj je bil naslednji korak?

 
Pripeljala sem ga do točke, ko se je sam v sebi prvič iskreno odločil, da potrebuje čas zase in za svojo partnerko. Odločil se je, da bo svoj urnik prilagodil tako, da bo v njem prosti čas za grajenje odnosa. Čas, ki bo namenjen temu, da na novo spozna svojo partnerko, njene potrebe. In seveda tudi svoje.
 
V naglem hitenju in usmerjenem fokusu v produktivnost je namreč pozabil, kaj ga poleg ustvarjanja dobička in ustvarjanja novih poslovnih priložnosti, še zanima. Pozabil je, kako se lahko počuti v trenutku, ko posel odmisli in se s svojo partnerko pogovori o vsakodnevnih stvareh, ki so jima pomembne. Pozabil je, kako je to, ko je resnično sproščen in v ravnovesju s seboj.
 
Ko sva spisala nov urnik, si je oddahnil. Nov način delovnega tedna je takoj začel spravljati v praktično izkušnjo. Čeprav mu v začetku ni bilo lahko. Pomembno je bilo, da je svojo odločitev iskreno komuniciral in predstavil svoji ekipi. Najbolj zanimivo je bilo, da je žena zelo hitro spoznala, da se je nekaj spremenilo. Na njegovo odločitev se je odzvala z velikim odobravanjem in nežno pozornostjo do svojega partnerja.
 
Večkrat je prišla prej iz službe, da mu je skuhala večerjo. Ob večerji sta si vzela čas za pogovor, ki je večkrat rezultiral v smehu in sproščenih temah. Tudi zaposleni v podjetju so se spontano in organsko pozitivno odzvali na spremembo njihovega šefa. V zadnjem času se jih je tako več javilo, da bi sprejeli določene naloge, ki jih prej niso zanimale. Za njihovo motiviranost pa ni bilo potrebnega posebnega posredovanja šefa.
 
Uspešen podjetnik je spoznal, da je odnos, ki ga ima s partnerko izjemnega pomena – tako za podjetje, kot za zaposlene. Videl je tudi, da uspeh v podjetju ne more nadomestiti občutka sreče, ki mu jo prinese izpolnjen odnos s svojo partnerko. Sedaj ve, da je čas, ki ga nameni za vzgajanje tega odnosa tako zelo dragocen, da ga ne umešča več v seznam banalnosti oziroma nepomembnih stvari.