Domov Mnenja 10. April 2018.

Tudi v Sloveniji je možna zaporna kazen zaradi kršitve konkurenčnih pravil

zapor prepreka dol
© Pixabay
Junija lani je v medijih odmevala novica, da je podjetje Google zaradi zlorabe prevladujočega položaja doletela rekordna globa v višini 2,42 milijarde evrov. Evropska komisija je namreč odločila, da je ameriški spletni gigant v nasprotju z evropsko konkurenčno zakonodajo favoriziral svoje storitve, in sicer tako, da je na svojem spletnem iskalniku, namesto da bi prikazoval realne rezultate, prednost dajal svojim storitvam.

S tem je Google uporabnike prikrajšal za pravico do pristne izbire in povzročil škodo konkurenčnim ponudnikom. Kazen, ki jo je dobil, je doslej najvišja globa za kršitev konkurenčnih pravil v evropskem prostoru, res pa je, da bitka še ni končana. Google je na Sodišče EU v Luksemburgu vložil tožbo, pričakuje se, da bo postopek lahko trajal več let.

V Sloveniji so med konkurenčnimi primeri poznani kartelni dogovori, ko se je več ponudnikov dogovorilo za cene svojih storitev, po katerih so nato različni ponudniki svoje storitve ponujali potrošnikom. Konkretno, znana sta primera žičničarjev in avtošol, ki naj bi na podlagi dogovorov ohranjali cene na višji ravni, kot bi se oblikovale, če se konkurenti med seboj ne bi dogovarjali. Tudi druge oblike konkurenčnih kršitev niso redke, med odmevnimi postopki kršitev pravil konkurence pa so zlasti tisti s področja gradbenih podjetij, veletrgovcev, zaznani so bili tudi primeri na področju elektro in telekomunikacijske panoge. Globe še zdaleč ne dosegajo razsežnosti tiste, ki je bila izrečena Googlu, vendar je tudi pri nas opazen trend poviševanja izrečenih glob.

Protipravno omejevanje konkurence je v 225. členu KZ-1 opredeljeno kot kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let.

V navedenih primerih, pa tudi nasploh, so bile kršiteljem večinoma naložene administrativne sankcije, ki lahko tako na ravni EU kot v Sloveniji dosežejo vse do deset odstotkov letnega prometa družbe. To so globe, ki lahko prizadenejo podjetja, v okviru naše zakonodaje pa tudi njihove odgovorne osebe. Poleg sistema administrativnih sankcij pa imajo države članice EU možnost, da tako posameznike kot podjetja preganjajo tudi v okviru kazenskega prava. Kazenske sankcije so tako verjetno najhujše sankcije, ki lahko doletijo kršitelje konkurenčnih pravil. O njih smo lahko doslej v našem prostoru brali le redko ali sploh ne, saj se znotraj evropskih držav učinkovit pregon konkurenčnih kaznivih dejanj šele vzpostavlja. To je verjetno tudi vzrok, da se teh tveganj podjetja običajno ne zavedajo.

Medtem ko so v ZDA nekatere kršitve konkurenčnih pravil inkriminirane že od leta 1890, ko je bil sprejet tako imenovani Sherman Act, in kazni, tudi zaporna, niso nobena redkost, je v evropskem prostoru inkriminacija konkurenčnih kršitev tema razprav šele nekaj desetletij. Danes sicer večina evropskih držav že predvideva možnost kazenskopravne obravnave številnih protikonkurenčnih dejanj, vendar so tovrstni postopki še vedno prej izjema kot pravilo. To gre pripisati zlasti dejstvu, da je bila politika v našem prostoru v preteklosti nenaklonjena inkriminaciji kršitev konkurenčnih pravil, v zadnjem času pa sistemi sankcioniranja teh kršitev postajajo bistveno strožji in uveljavljajo individualno odgovornost posameznikov tudi v okviru kazenskih postopkov. Od leta 2006, ko je bila na Irskem izrečena prva zaporna kazen v Evropi, in sicer iniciatorju kartelnega dogovora, statistika kaže, da se tudi tu čedalje bolj uveljavlja prepričanje o nujnosti tovrstne kazenskopravne ureditve in da države čedalje bolj posegajo po kazenskih sankcijah. V razpravah o primernosti takšnih rešitev se v prid inkriminaciji poudarjajo preventivni učinki, ki jih ima na posameznike neposredna grožnja z individualno odgovornostjo in potencialno zaporno kaznijo, hkrati pa si prek neposrednih, tudi prostostnih kazni države obetajo večjo učinkovitost pri odkrivanju tovrstnih ravnanj. Večina zakonodaj namreč predvideva posebne omilitve sankcioniranja posameznikov v primerih, ko ti sodelujejo s pristojnimi organi in pomagajo pri njihovem odkrivanju. Odpustitev kazni storilcu, ki sodeluje in pomaga organom pregona, predvideva tudi naša zakonodaja.

In kakšna kazen lahko v Sloveniji doleti posameznike in podjetja, ki kršijo konkurenčne prepovedi v skladu s kazenskim zakonikom (KZ-1)?

pravo odvetnik sodišče sodnik odvetnik | Author: Pixabay Pixabay

Protipravno omejevanje konkurence je v 225. členu KZ-1 opredeljeno kot kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let. V pojem protipravnega omejevanja konkurence KZ-1 uvršča kršitve prepovedi omejevalnih sporazumov med podjetji, zlorabo prevladujočega položaja in ustvarjanje prepovedanih koncentracij. Naš zakonodajalec je izbral strožjo obravnavo konkurenčnih dejanj, kot so običajne po svetu, saj le redke nacionalne zakonodaje inkriminirajo zlorabo prevladujočega položaja, še redkejše (ali pa jih sploh ni) pa so inkriminacije prepovedanih koncentracij. Za vse tri pojavne oblike slovenska zakonodaja predvideva tudi kazenske sankcije za podjetja. Po pravilih zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) lahko namreč sodišče za protipravno omejevanje konkurence kaznuje tudi pravno osebo, in sicer z denarno kaznijo v razponu od 50.000 evrov do dvestokratnika povzročene škode ali pridobljene koristi (lahko tudi zgolj pogojno), kaznijo odvzema premoženja v višini od polovice do celotnega premoženja ali kaznijo prenehanja pravne osebe.

Četudi v Sloveniji sodne prakse s področja protipravnega omejevanja konkurence v okviru kazenskega prava še ni, se ob trendu, ki se v zadnjih letih kaže v evropskem prostoru, pričakuje, da se to v kratkem lahko spremeni. Zato je pomembno, da se podjetja in njihovi predstavniki zavedajo tudi tovrstnih tveganj.

 

Katarina Mervič, odvetnica, Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.