Humor v poslovnem svetu

»Edini način preživetja je, da imaš smisel za humor.« (Bob Newhart, ameriški satirik)
Fotografija: Smeh je najboljše zdravilo. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Smeh je najboljše zdravilo. Foto: Shutterstock

Takole na prvo žogo bi rekli, da je sklepanje poslov resna stvar, kajne? Poslovni načrt, psihološka priprava na poslovno srečanje, predstavitev poslovne ideje, njena čim boljša izvedba, sklenjen posel, možnost dolgoročnega uspešnega sodelovanja, možnost lepega zaslužka, zaposlovanje novih delavcev, pridobitev ugleda, nakup stvari, ki smo si jih že od nekdaj želeli. Dober posel nam lahko zamaje ustaljen način življenja, lahko nam ga bistveno spremeni, lahko nas popelje v povsem nove materialne in izkustvene horizonte.
 
Kako se ga torej ne bi lotili resno, če pa je od njega odvisnih toliko stvari? Pa vendarle; ko se malo sprehajamo od države do države, ko opazujemo poslovni bonton med podjetniki, družbami, narodi, kulturami, opazimo ogromne razlike med njimi. Tako glede časa, ki je potreben za spoznavanje poslovnega partnerja, glede strogo formalnega ali bolj sproščenega pristopa k poslovnim pogajanjem, izvedbe samega posla, »domačnosti« s poslovnim partnerjem, količine in vrste humorja, ki ga vpeljemo v sklepanje in izvedbo posla ipd.
 
image_alt
Luksuzni hotel, vklesan v hrib pod oljčnim nasadom

Germanski način sklepanja poslov je denimo izrazito trd in formalen, enako lahko rečemo za ameriškega. Razlika je v tem, da je v ZDA že opaziti precej več sproščenosti, mediteranski način je precej bolj ležeren in humoren, z ustrezno dozo zvitosti seveda, azijski način pa tako ali tako predstavlja osončje zase.
 
Pri pogajanjih z japonskimi in kitajskimi poslovnimi partnerji se moramo opremiti z zvrhano mero potrpežljivosti in samonadzora, kar ne preseneča, saj imajo predstavniki teh narodov v psiho vgrajen nekakšen »taoistično - budistični čip«, ki jim omogoča prefinjeno umirjanje misli in boljše obvladovanje nevroloških procesov v možganih. Logična posledica tega dejstva je, da si azijski poslovneži vzamejo veliko časa, preden podpišejo pogodbo s poslovnim partnerjem. Verjetno želijo na ta način preizkusiti njegovo poslovno vzdržljivost. Je pa res, da, ko enkrat te Azijce »osvojiš«, si pri njih še dolgo dobro zapisan.
 
Smeh. Foto: Shutterstock
Smeh. Foto: Shutterstock

Agresivni ali sarkastični humor v Tokiu? Kar pozabite. To je izvrsten recept za poslovni »samomor«. Če se evropski poslovnež z Japoncem sestane na njegovem terenu, naj se raje nauči veščin »Rakuge«, japonskega načina pripovedovanja šal, če želi zares impresionirati svojega bodočega poslovnega partnerja.       
 
Posebno poglavje predstavljajo Britanci, ki so meni še posebej ljubi. Njihova mešanica prefriganosti, samoironije in črnega humorja je naravnost genialna. Z njo so osvajali svet in nezaupljive tujce na »fini« način spreminjali v prijatelje. Medtem, ko so se norčevali iz samih sebe in na vse pretege hvalili sogovornike, so jih tako spretno ovili v svoje lovke, da slednji tega še opazili niso. 
 
Kar zadeva pomen humorja v biznisu bi se morali prav od Britancev največ naučiti. Dokazali so namreč, da humor še zdaleč ni nezdružljiv z resnostjo, ampak ravno nasprotno – da je z njo še kako kompatibilen in da predstavlja izvrsten miks za uspešno sklepanje poslov. Mar niso ravno Britanci eni izmed najboljših poslovnežev na svetu?
 
A zakaj je tako? Preprosto zato, ker človek ni narejen za to, da bi bil ves čas resen. Pretirana resnost povzroča telesu toksični stres, saj je vir stalne napetosti in škodi prostemu pretoku energije v telesu.
 
image_alt
Najbolj luksuzne restavracije na svetu

S humorno naravnanostjo, še zlasti pa s samoironijo, se pravi z dobro odmerjenim delanjem »norca« iz samega sebe, pa človek ne koristi le samemu sebi, saj na tak način povzroči sproščanje endorfinov in v sebi prebudi tisto dobro energijo, ampak razoroži tudi potencialnega poslovnega partnerja. S humorjem mu namreč nakaže, da ni noben bavbav, da mu ne predstavlja nikakršne eksistenčne grožnje, da nima nič slabega za bregom. Na ta način pridobi njegovo zaupanje in sklenitev posla je posledično znatno olajšana.
 
Imeti dober smisel za humor je malo odvisno tudi od sreče. Odvisen je od genetike, okoliščin, kulturnih vplivov. Človek, ki je izrazito humorno nadarjen, ima običajno tudi zelo visok inteligenčni kvocient. Razume namreč, da se da s humorjem omiliti negativne posledice (pretirane) resnosti, ne da bi ob tem izpadel neresno. S tem ubije dve muhi na en mah: poslovnemu partnerju dokaže, da je obenem resen, odgovoren, zanesljiv, a tudi zabaven in simpatičen.  
 
Ne dokaže mu le to, da je sposoben izpeljati posel, ampak tudi to, da je to zmožen izvesti na zabaven in prijeten način. 
 
Če ni to zmagovita kombinacija?        
 

Več iz rubrike