Domov Mnenja 05. April 2018.

Dr. Jože P. Damijan: Vsebinsko izpraznjena politika

žerjav luka koper delo
© Igor Modic
Ne vem, kdaj se nam je to zgodilo. Najbrž takrat, ko nam je zmanjkalo velikih tem – vstop v EU, Nato, evro. Ali pa takrat, ko je Borut Pahor v predsedniški predvolilni kampanji iz obupa postal smetar, cestar, mesar, gozdar ... – in zmagal.

Nekje v procesu, pa čeprav se nam je vmes zgodila najgloblja kriza po osamosvojitvi in nekajmilijardna bančna luknja, je naša politična elita izgubila vsebino. Predvolilne kampanje so postale prazne. Leta 2014 je na parlamentarnih volitvah s 35 odstotkov vseh glasov zmagala stranka brez vizije, brez programa, brez vsebine. Le z novim obrazom, ki je aludiral na novo etiko. In letos se nam obeta enak scenarij – nov obraz brez vizije in brez programa, vendar z etiko na ustih, ki tekmuje s starimi obrazi prav tako brez vizije in izpraznjenimi programi.

Vse stranke so do zdaj predstavile svoje volilne programe. Toda če jih pogledate, v njih vidite – ob »cukrčkih«, napaberkovanih z vseh koncev – predvsem strateško in operativno praznino. Razen če si vizijo predstavljate kot v (še) največji vladajoči stranki, in sicer kot »Zeleno. Pravično. Digitalno. Zdravo. Varno«. Lepo. Vsi lahko Slovenijo mislimo kot takšno. V bistvu takšna že (skoraj) je. In v navedenem programu pri navedenih ukrepih na začetku navadno piše »Nadaljevanje«. Torej nadaljevanje tega, kar je največja vladajoča stranka delala do zdaj. Mhm, kljub težkemu tuhtanju mi je uspelo iz štiriletnega mandata zadnje vlade izluščiti samo tri »dosežke« (poleg tistih, ki so se seveda sami zgodili, kot je gospodarska konjunktura). Prvič, reševanje problema migrantskega vala, ko je bilo tega že konec, z obdajanjem Slovenije z rezilno žico. Drugič, neuspešen začetek gradnje drugega tira zaradi lastne strateške in operativne nespretnosti. In tretjič, neuspešni poskusi začetkov zdravstvene reforme. Dobro, pozabil sem še na serijske menjave direktorjev v Kliničnem centru v Ljubljani in odisejado ob menjevanju uprave Luke Koper.

S kolegi smo naredili program za tehnološki preboj. Strateški cilj je, da Slovenija postane vodilni inovativni in tehnološki center v Srednji in Vzhodni Evropi, da povečamo delež visokotehnološkega izvoza na 20 odstotkov, da postanemo logistični center Srednje in Jugovzhodne Evrope in da 50 odstotkov tranzitnega tovora in dve tretjini tovora iz Luke Koper preusmerimo s cest na železnice.

V programih vseh strank manjkajo ambiciozni strateški cilji. Denimo, priti med deseterico najrazvitejših držav EU. Postati inovativni voditelj v EU. Postati vodilni tehnološki center v Srednji in Vzhodni Evropi. Do leta 2030 povečati delež visokotehnološkega izvoza na 20 odstotkov. Zagotoviti petnajstodstotni dodatek pokojninam z umnim gospodarjenjem s skupnim premoženjem v Demografskem skladu. Postati evropski rahabilitacijski in zdraviliški center. Postati logistični center Srednje in Jugovzhodne Evrope. Do leta 2025 spraviti 50 odstotkov kamionov na železnico. In tako naprej. In po navedbi takih strateških ciljev bi pričakoval, da bodo sistematično navedene politike, ukrepi in prikazane simulacije njihovih učinkov.

No, tega od političnih pretendentov, ki bodo tekmovali za naše glasove, očitno ne bomo dobili. Dobili bomo zgolj lepotno tekmovanje med lepšimi novi obrazi in polepšanimi starimi obrazi. Prav zato, da se izognemo zgolj lepotnemu tekmovanju, smo s kolegi – kot javno dobro – naredili program za tehnološki preboj. Strateški cilj je, da Slovenija postane vodilni inovativni in tehnološki center v Srednji in Vzhodni Evropi, da povečamo delež visokotehnološkega izvoza na 20 odstotkov, da postanemo logistični center Srednje in Jugovzhodne Evrope in da 50 odstotkov tranzitnega tovora in dve tretjini tovora iz Luke Koper preusmerimo s cest na železnice.

Tako ambiciozne cilje je seveda mogoče doseči le z velikim osredotočenjem na te cilje in močno povečanimi vlaganji. S tega vidika predlagamo povečevanje javnih sredstev za raziskave in razvoj vsako leto za 35 milijonov evrov (s sedanjih dvesto na petsto milijonov evrov leta 2025). Predlagamo ustanovitev Tehnološke agencije za spodbujanje tehnološkega razvoja in znotraj nje tehnološkega razvojnega sklada, ki bi bil kot nekakšen javni sklad rizičnega kapitala za najboljše tehnološke invencije. Ta sklad bi s kapitalskim vložkom do pet milijonov evrov vstopil v nove startupe v fazi razvoja od invencije do prototipa in izstopil ob komercializaciji projekta, ko bi dolgoročno obdržal 20 odstotkov lastniškega deleža. Predlagamo pogojevane razvojne olajšave za podjetja, ki jih ta lahko izkoristijo le ob razvojnem sodelovanju z univerzami in inštituti. Predlagamo dodatno spodbujanje tehnološkega razvoja s spodbujanjem komercializacije inovacijske dejavnosti in podjetništva na univerzah in inštitutih (možnost delnega preoblikovanja javnih zavodov v profitne organizacije in spin off podjetji, ki bi jih ustanovili zaposleni) ter s spodbujanjem rasti podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih.

žerjav luka koper delo | Author: Igor Modic Igor Modic

Nismo pozabili na tradicionalni del gospodarstva. Za zvišanje ravni znanja v gospodarstvu, ki ga pesti nizka raven izobrazbe (le 26 odstotkov zaposlenih ima terciarno stopnjo izobrazbe), predlagamo program tisoč novih mladih raziskovalcev v gospodarstvu do leta 2022. In predlagamo program spodbujanja tehnološkega prestukturiranja velikih gospodarskih družb z nizko tehnološko intenzivnostjo prek sklada, ki bi sofinanciral tehnično strokovno pomoč.

Predvidevamo, da bi nam tako s stalnim povečevanjem vlaganj v raziskave, opremo, kadre in tehnološke projekte na letni ravni za okoli 50 milijonov evrov, s postopnim uveljavljanjem tehnoloških prebojev in povečanjem tehnološke intenzivnosti uspelo do leta 2030 (ali prej) ne samo povečati delež visokotehnološkega slovenskega izvoza s sedanjih šest na 20 odstotkov, ampak tudi da bi Slovenija postala inovacijski in tehnološki center v Srednji in Vzhodni Evropi.

Hkrati s tem namenom, da Slovenija postane logistični center Srednje in Jugovzhodne Evrope z Luko Koper kot oknom v svet in da to ne bi imelo negativnega vpliva na okolje, predlagamo petnajstletni program vlaganj v javno prometno infrastrukturo, predvsem v železnice, v skupni vrednosti šest milijard evrov (okoli odstotek BDP oziroma 400 milijonov evrov na leto). Program se financira z dajatvami za uporabo infrastrukture in dajatvami na pogonska goriva.

Seveda tehnološki preboj, inovacijsko in tehnološko voditeljstvo ter logistično središče niso cilji sami po sebi. Pač pa so v funkciji dolgoročnega zagotavljanja zelo kvalitetnih delovnih mest, visoke gospodarske rasti in dviga blaginje na raven prve deseterice v EU. Predvidevamo, da bi nam z navedenimi ukrepi v prihodnjih petnajstih letih uspelo vzdrževati gospodarsko rast na ravni med 3,5 odstotka in štirimi odstotki oziroma za 1,5 odstotne točke hitreje od povprečja EU oziroma Nemčije in Avstrije. Visoka gospodarska rast je tudi v funkciji ustvarjanja tekočih proračunskih presežkov in zmanjševanja javnega dolga ter seveda v funkciji zagotavljanja višje rasti plač v skladu s pospešeno rastjo produktivnosti ter tudi visokih dividend od razvoja za vse generacije. In sicer bodisi v obliki povečanih univerzalnih otroških dodatkov in javnih štipendij bodisi kot dodatek k pokojninam vsem tistim, ki se bodo upokojili po letu 2030. Predvidevamo, da bi s prenosom strateških naložb države ter kupnin od prodaje portfeljskih naložb in dela dividend od tehnološko prebojnih podjetij v Demografski sklad ter z umnim gospodarjenjem s temi naložbami v skladu lahko na leto zbrali najmanj za 700 milijonov evrov donosa. To bi zadoščalo za okoli 15-odstotni dodatek k pokojninam vseh bodočih upokojencev.

Naši predlogi gredo seveda še veliko dlje in so precej celovitejši. Tu sem želel na ozkem segmentu pokazati, da ni nujno, da je politika izpraznjena vsebine, ampak da si je treba postaviti ambiciozne razvojne cilje, da so ti cilji uresničljivi in da ima njihova uresničitev lahko zelo ugodne posledice tako na primerjalni položaj našega gospodarstva kot tudi in predvsem na blaginjo naših prebivalcev.

Seveda pa morajo politiki začeti tekmovati z ambizioznimi programi namesto z novimi ali umetno polepšanimi, vendar praznimi obrazi.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.