Domov Mnenja 17. September 2017.

Apetiti iz preteklosti

gorazd belavič
© Leon Vidic
Vladam po Evropi se vse bolj smeji.

Očitno je namreč, da so se gospodarstva stare celine prebudila, nekatera so celo »vstala« in omogočila političnim elitam radodarnejšo proračunsko politiko. Prejšnji teden je Eurostat objavil oceno rasti BDP v letošnjem drugem četrtletju glede na lansko, ki je znašala 2,3 odstotka za evroobmočje in 2,4 odstotka za EU. To je najvišja rast po tretjem četrtletju 2015, glede na to, da je ekonomska aktivnost okrepljena že tri četrtletja, pa bi lahko trenutno obdobje primerjali tudi z okrevanjem leta 2010, ko se je regija »pobirala« iz recesije in imela zaradi šibkih referenčnih obdobij visoke rasti.

Do zanimive ugotovitve pridemo, če članice EU razvrstimo po rasti BDP v zadnjem letu dni. Romuniji s 5,7-odstotno rastjo sledi naše gospodarstvo; 5,2-odstotna rast slovenskega BDP je na ravneh, ki smo jih opazovali pred kriznimi leti, in brez dvoma lahko trenutne razmere označimo za višjo konjunkturo. Razrez gospodarske rasti kaže, da smo še vedno močno oprti na izvoznike, a prebuja se tudi zasebna potrošnja, v zadnjih dveh četrtletjih pa je bil (verjetno zaradi optimističnih pričakovanj podjetij) vidnejši tudi pozitiven prispevek investicij v osnovna sredstva.

 | Author:

Agregatna bilanca slovenskih bank na dan 30. junij kaže, da virov financiranja ne črpamo iz tujine (obveznosti do tujih bank so se letos celo znižale), temveč kreditno aktivnost, ki je resnici na ljubo še vedno skromna (3,3 odstotka znaša rast kreditov gospodinjstvom, dva odstotka pa nefinančnim družbam), »omogočajo« predvsem domača gospodinjstva. Ta so v letošnjem prvem polletju vloge v bankah povečala za 433 milijonov evrov. A slovenska gospodinjstva so očitno tudi potrošniško razpoložena. Prodaja na drobno je julija glede na lanski julij znova dosegla dvoštevilčno rast (deset odstotkov), v letu 2017 pa dosegamo najvišje stopnje rasti na letni ravni med članicami EU.

Čeprav je gospodarska rast za zdaj zdrava in bi letos po mnenju nekaterih imeli lahko celo izravnan proračunski saldo, je trenutek primeren, da osvežimo spomin na zadnje obdobje ekspanzije v Sloveniji (2005–2007), predvsem na takratne naložbene navade povprečnega Slovenca. Med bolj popularnimi je bilo vlaganje na balkanske delniške trge, v svetovnem merilu miniaturne kapitalske trge, ki so z omejeno ponudbo, privlačnimi zgodbami in občutkom za poznavanje razmer vabili slovenske vlagatelje. Bojazni, da bi obudili popularnost balkanske regije, ni, med »modnimi« trendi so tokrat predvsem nove tehnologije, povezane s t. i. blokovskimi verigami in virtualnimi valutami. Vleči vzporednice med virtualnimi valutami in balkanskimi

 

Prispevek je mnenje avtorja mag. Gorazda Belaviča, CFA (direktor sektorja za analize, Triglav Skladi)

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.