Domov Inovacije 19. April 2018.

Stroške v zdravstvu lahko znižamo z novo tehnologijo

Lorenzo Pengo
© Tomi Lombar
Slovensko zdravstvo potrebuje digitalno preobrazbo, je jasen Lorenzo Pengo, direktor za vpeljavo inovacij v zdravstvene sisteme iz vplivnega Microsofta. Eden najbolj prepoznavnih strokovnjakov na tem področju je prepričan, da lahko čakalne vrste zmanjšamo, čedalje višje stroške v zdravstvu pa oklestimo – z umetno inteligenco.

Pri Microsoftu ste 22 let, zadnja štiri leta skrbite za posodobitev zdravstvenih sistemov držav Vvzhodne in Sosrednje Evrope. Kako je nanje v teh letih vplival razvoj tehnologije?

Začela se je doba brezpapirnatega zdravstva. Zdravniki podatke namesto na list vnesejo v računalnik. To je značilno za polovico primerov v vzhodnih državah, za Slovenijo pa za okoli 70 odstotkov teh. Vendar podatki ostajajo v računalnikih, namesto, da bi njihovo moč bolje izkoristili. To, da so preveč razpršeni, je največji izziv za slovenski zdravstveni sistem. Namesto bolnišnic s tremi različnimi informacijskimi sistemi bi morali te med sebojsabo poenotiti, podatke povezati, nato pa jih čim bolje izkoristiti. Tako bi delo v bolnišnicah postalo bolj učinkovito, saj bi zdravniki s pomočjo umetne inteligence prihranili čas.

Kako bi z enotnim informacijskim sistemom, denimo, skrajšali čakalne vrste?

S posebnimi algoritmi bi napovedali povpraševanje bodočih bolnikov po zdravstvenih storitvah. To bi dosegli z obsežno analizo podatkov. Če bi ta, denimo, pokazala, da bo konec meseca toliko in toliko pacientov z določeno boleznijo, bi se na to vnaprej pripravili in denimo kupili dovolj medicinskih pripomočkov. Pacienti, ki so naročeni na pregled, nato pa se ne pojavijo, bi morali naslednjega plačati. To bi jih izučilo.

Lorenzo Pengo | Author: Tomi Lombar Tomi Lombar

Koliko življenj bi z optimizacijo tehnologije lahko rešili?

To je izjemno težko napovedati, lahko pa navedem primer. Starši otrok s srčno napako so njihov napredek po tem, ko so zapustili enega od oddelkov v ZDA, najprej spremljali z zapisovanjem na list papirja, ki so ga v bolnišnico poslali popreko faksua. Umrljivost je bila sprva 50-odstotna. Ko so podatke o teži, srčnem utripu in podobno začeli beležili digitalno, so bili pri zdravljenju sto100-odstotno uspešni. To je ekstremni primer, vendar prepričan sem, da lahko tehnologija zdravstveno nego še korenito izboljša.

Sredstva, ki jih namenimo zdravstvu, se povečujejo. Kako bi lahko to s tehnologijo zaustavili?

Vedno višji so zaradi povečevanja kroničnih obolenj in slabe organizacije dela. Prepričan sem, da je odgovor v preventivi, ki stane manj. Danes je že mogoče prek mobilnih naprav pošiljati podatke v oblačne storitve, kjer so algoritmi. Ti analizirajo bolnika in ga opozorijo na nevarnost srčnega zastoja. Koliko obsevanj potrebuje bolnik z rakom na prostati, ugotavlja zdravnik dve uri, z računalnikom je to ponekod mogoče v dveh minutah. Koliko denarja s tem privarčujemo, zdaj ni jasno, saj za to potrebujemo večletne analize. Za to pa je nujna strategija politikov, ki ne bi za vse krivili prejšnjihe in vsakeo investicijeo iz prejšnjega mandata zasukali drugače.

Kaj bi moral biti njihov prvi korak?

Optimizacija delovnih procesov. Ne moremo imeti zdravnika, ki dela 24 ur, in drugega, ki dela šest ur. Zdravniško osebje bi moralo začeti bolj sodelovati. Tudi tukaj jim lahko pomaga tehnologija. Če, denimo, radiolog ni prepričan v diagnozo, saj gre lahko za več stvari, pogleda v računalniški sistem. Tam vidi zeleno luč pri zdravnikih, ki so prosti, in mu lahko pomagajo. Takoj enega pokliče in težavo rešita. Koliko časa traja postopek posvetovanjae zdaj? Več dni. Koliko življenj lahko rešimo? Ogromno.

K sodelovanju bodo morali svzpodbuditi tudi bolnike. V najbolj naprednih državah, Norveški, Danski, Švedski, gre lahko vsak na portal, kjer dostopa do informacij. Na pregled se lahko naročijo zv nekaj klikih. Stroškovno ne govorimo o velikih investicijah. Tudi ko kupujemo opremo za domačo uporabo, to uporabnika ne stane veliko, saj si želimo, da so naše storitve dostopne vsakomur. Podobno je pri opremi za bolnišnice.

Lorenzo Pengo | Author: Tomi Lombar Tomi Lombar

Kako se je pri inovacijah do zdaj odrezala Slovenija?

V primerjavi z državami Vvzhodne Evrope je ena najbolj naprednih.

V kakšnem smislu?

Poglejmo samo e-napotnico. Sistemi družinskih zdravnikov, specialistov in lekarn so med sebojsabo povezani. Mnogim državam to ni uspelo. Vaš primer kaže napredne rešitve, ki jih predstavljam tujim ministrom za zdravje.

Vendar sistem e-zdravje velikokrat ne deluje in se je tudi že zrušil.

Tako je tudi drugod po svetu. Prihajam iz Italije, kjer ima vsaka regija drugačen zdravstveni sistem.

Informacijske sisteme bolnišnic bi morali poenotiti, dobri zdravniki so nenadomestljivi.

Če mi izdajo recept v Milanu, ne morem po zdravilo v Torino, ker informacijska sistema med seboj nista povezana. Vsi skupaj za tehnologijo zamujamo vsaj 15 let. Zapleteno je, saj gre za kompleksne računalniške sisteme, ki so zelo varovani, javni sektor pa je konservativen. Vpeljave vanj načrtujejo za deset10 let, vendar tehnologija se hitro spreminja, kakor tudi podjetja z različnimi sistemi, ki so med seboj sprta.

Kako nova tehnologija ogroža varnost bolnikovih podatkov?

Microsoft vloži v varnost eno milijardo dolarjev. Zagotavljam vam, da ste varni. Vsak virus na mreži ulovimo v nekaj minutah.

Lahko zagotovite uporabnikom, da njihovih podatkov ne uporabljate v tržne oziroma politične namene?

Absolutno. Produkte ustvarjamo izjemno resno. Dostopi do podatkov so zelo varovani. Zasebnost državljanov je temelj in je nujna za to, da naše podjetje deluje. Od njega se lahko poslovimo, če izgubimo zaupanje strank. Zaposlene, ki tega ne razumejo, v trenutku odslovimo.

Bi tako lahko z umetno inteligenco rešili težavo s pomanjkanjem zdravnikov?

Žal ne, lahko pa ta problem z njo zmanjšamo. Na odhajanje zdravnikov drugam lahko vplivamo z višjo plačo in motivacijo v delovnem okolju.

Tehnologija jih torej ne more nadomestiti?

Nikakor. Operacijski sistemi jim lahko zgolj pomagajo, da svoje delo opravijo bolj učinkovito. Njihovo znanje je preveč dragoceno.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.