Domov Inovacije 02. November 2017.

Sperma je dinamičen posel prihodnosti

sperma
© Pixabay
Semenski kapital v dobi vse večje neplodnosti cveti. In postaja vse konkurenčnejši.

Imamo odličnega kandidata za 'donatorja meseca'. Njegov profil si lahko ogledate brezplačno. Tako sporoča oglas na spletni strani kalifornijske banke sperme. Terna meseca je 23-letnik, po horoskopu riba, s povprečnim nosom in brado, velikimi, enakomerno razmaknjenimi očmi, močnimi lasmi, polnimi ustnicami. Ima poudarjene obrvi, družina in prijatelji menijo, da je zelo čeden. Je diplomirani inženir in doktorski študent s področja materialov in inženirstva. Rad dviguje uteži, smuča in deska na snegu, uživa v gledanju kikboksa, rokoborbe. Tudi Sanford, ki ga oglašuje seattelska banka sperme (SSB), je zadetek v polno: visok, očarljiv, inteligenten. Rad teče, se potaplja, ima modre oči in svetlorjave lase. Ima prisrčen nasmeh, ceni svojo družino … »Poslušate lahko njegov glas. Če vas vse to prepriča, lahko imate otroka z njim brez zmenka,« snubi SSB, ki njegove zamrznjene plavalce odpošlje za 635 dolarjev.

Sperma s pedigrejem

Tarča tovrstnih oglasov so gotovo ženske, ki se v razvitem svetu vse pogosteje odločajo za zanositev z donatorjem sperme. »So izbirčne, visoko izobražene,« je nove oglaševalske prijeme za revijo Ekonomist komentiral Ole Schou, direktor in ustanovitelj Cryos, največje svetovne banke sperme. Cryos, ki ima sedež na Danskem in darovano spermo pošilja v 80 držav po svetu, podružnice pa ima tudi v ZDA, je bila ustanovljena leta 1987. Hvali se, da sprejme spermo le enega odstotka prijavljenih prostovoljcev, kar pomeni, da je priti skozi njihovo sito težje, kot se vpisati na Harvard.

Jure Knez, UKC Maribor: Tudi pri nas so pari vse zahtevnejši pri izbiri spolnih celic. Želijo seme znanega darovalca ali darovalca s posebnimi lastnostmi.

Ker želijo le najboljšo kakovost, za posamezen odvzem plačajo 500 dolarjev, z dovoljenjem za razkritje identitete darovalca morebitnim otrokom pa 600 dolarjev, je pisal Financial Times. Schou je za omenjeni časnik dejal, da na spermo gledajo kot na molžo krav. Vsako spermo ocenijo po kakovosti. Cene za 0,5 mililitra semenske tekočine znašajo od 40 do 1000 evrov. Posamezni moški pa lahko proda tudi 75 stekleničk na teden. Sperm Bank of California za registracijo računa sto dolarjev, za nakup sperme donatorjev, ki dovoljujejo razkritje identitete odraslim, ki so bili spočeti z donirano spermo, pa je treba odšteti 750 dolarjev, piše na njihovi spletni strani. Tudi SSB je zelo izbirčna. Med merili za doniranje sperme so univerzitetna diploma, višina vsaj 180 centimetrov, izhajati morajo iz družine brez duševnih bolezni, imeti visoko število spermijev, v njihovem telesu ne smejo najti nobene sledi droge.

Tudi pri nas imamo darovalce sperme, a njihovih malih plavalcev ni mogoče kupiti kot v tujini. »Pri nas je darovanje semena altruistično in povrnemo le potne stroške,« razlaga Sašo Drobnič, specialist ginekolog in porodničar s kliničnega oddelka UKC Ljubljana za reprodukcijo. Semenska tekočina, ki jo hranijo v UKC Ljubljana in UKC Maribor, je namenjena oplojevanju parov, ki sami ne morejo spočeti otrok. Seme shranjujejo v »slamicah« v kontejnerjih s tekočim dušikom pri –196 stopinj Celzija. »Tako shranjeno seme, teoretično, nima omejenega roka trajanja in ga lahko hranimo več desetletij,« pojasnjuje Jure Knez, specialist ginekolog in porodničar z oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo na UKC Maribor.

sperma | Author: Pixabay Pixabay

Vitalna gospodarska panoga

V razvitem svetu pa plodnost postaja hitro rastoča industrija in banke sperme so njen vitalen del. Svetovni trg bank sperme je bil lani vreden 3,65 milijarde dolarjev, kaže raziskava kalifornijske družbe Grand View Research. Do leta 2025 naj bi bil vreden skoraj pet milijard dolarjev, nam je povedal avtor omenjene raziskave Rajat Saxena. Najhitreje bosta rasla azijsko-pacifiški trg in evropski trg. Azijsko-pacifiški naj bi po oceni Grand View Research zrasel za 4,6 odstotka, evropski za 4,4 odstotka. Rast je, pravijo poznavalci industrije, povezana z odlašanjem materinstva – posledično starejše ženske težje zanosijo, odločajo se za otroke brez partnerjev.

Vse pogosteje se za darovano spermo odločajo tudi lezbični pari, ki predstavljajo 60 in 90 odstotkov vseh strank Cryosa in SSB, saj istospolne zveze v marsikateri družbi niso več tabu. Med vzroke za večje povpraševanje po semenu v komercialnih bankah Knez prišteva tudi vse preprostejši dostop, »saj ponudniki pošiljajo zamrznjeno seme tudi po pošti«. »So pa še vedno ključni pari, ki potrebujejo donorsko seme, ker pri moškem v testisu ni proizvodnje semenčic ali pa je proizvodnja izrazito okrnjena,« razlaga Knez.

laboratorij raziskovanje kemija | Author: Pixabay Pixabay

Otroci iz epruvete

Največje tržišče darovane sperme so ZDA. Že leta 2012 je bilo tam neplodne 11 odstotkov populacije, ki bi po vseh parametrih morala biti v plodni dobi, je pokazala raziskava centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). V Sloveniji vsako leto obravnavajo tisoč novih parov, ki imajo težave z zanositvijo, pravita Drobnič in Knez. Nasprotno s trendom v svetu, ki kaže, da se kakovost sperme slabša, pri nas porasta ne zaznavajo. »Bistveno večjega odstotka parov, ki potrebujejo našo pomoč, ni, še vedno je okoli 15 odstotkih,« pravi Drobnič.

V razvitem svetu je (ne)plodnost hitro rastoča industrija. Svetovni trg bank sperme je bil lani vreden 3,65 milijarde dolarjev, je ugotovila kalifornijska družba Grand View Research. Do leta 2025 naj bi bil vreden skoraj pet milijard dolarjev.

Knez pa dodaja: »Dejstvo je, da se tako kot v razvitem svetu tudi v Sloveniji ženske odločajo za materinstvo v vse višji starosti, ko začne možnost zanositve upadati. Če ima ob tem partner še nižje število semenčic, to vodi lahko do težav z zanositvijo in neplodnosti.« Glede na relativno malo neplodnih parov, potrebe po darovani spermi pokrivamo doma, čeprav darovalcev ni veliko, pravi Drobnič. »A letos je bera dobra. Potrebujemo jih 15 na leto in v zadnjih tednih vsak dan pride kakšen,« doda. »V Sloveniji je darovalstvo omejeno na javne ustanove, je urejeno altruistično in anonimno. Prav tako prejemnik (neplodni par), ki zadostuje zakonskim pogojem in mu uporabo darovanega semena odobri Državna komisija za oploditev z biomedicinsko pomočjo, tega ne plača,« pojasnjuje Knez.

Večina evropskih držav ima tudi omejitve glede števila otrok, ki jih lahko spočno z darovano spermo istega darovalca. V Veliki Britaniji lahko en darovalec pomaga desetim družinam, v Slovenji dvema. Schou prvi, da ima povprečen Cryos donator 25 otrok, priznava pa, da jih imajo nekateri tudi več kot sto. Tudi zato, ker spermo pošiljajo po pošti. Tovrstne prakse so vse pogostejše, ker v nekaterih državah samskim ali istospolnim omejujejo pravico do umetne oploditve z darovano spermo, je pisala revija Economist. »Pacienti gredo tja, kjer so pogoji zanje ugodnejši – bodisi, ker doma takšni postopki niso dovoljeni, je premalo interesa za darovanje semena ali pa ponudnik nudi več podatkov o darovalcu,« pritrjuje tudi Knez.

Kakovost sperme na Zahodu vse slabša

Banke sperme bodo glede na rezultate nedavne mednarodne študije, ki razkriva, da se je pri moških, ki živijo v deželah razvitega zahodnega sveta, število spermijev v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico – da je med letoma 1971 in 2011 število spermijev padlo z 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na le 47 milijonov – še donosnejši posel. Upadanje števila spermijev je trend pri moških iz zahodnih držav (pod drobnogled vzela število semenčic pri moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije), tudi Slovenije, kažejo ugotovitve študije, ki je bila objavljena v zborniku Human Reproduction Update. Tudi študije, ki so nastale po letu 1995, potrjujejo šokantno odkritje.

»Število spermijev še vedno upada in celo vse hitreje,« je opozoril Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, ki je vodil skupino raziskovalcev. Knez dodaja, da so bile že pred več kot dvajsetimi leti objavljene raziskave, ki so kazale na upad števila semenčic pri moških v zadnjih 50 letih, vendar so jim očitali metodološke nepravilnosti. »Pravzaprav tudi ta odmevna raziskava ni ugotovila nič novega, saj je tako imenovana meta analiza, kar pomeni, da je strnila več kot sto do sedaj opravljenih raziskav in povzela rezultate. Je pa metodološko mnogo bolje zasnovana, vključevala je moške, ki se niso spopadali z neplodnostjo, zato so rezultati veliko bolj kredibilni. Kljub vsemu pa je treba omeniti, da ne vemo, zakaj naj bi do tega upada števila semenčic prišlo,« pojasnjuje Knez.

Izstopata koroška in pomurska regija

Kako vitalni so slovenski plavalci? »O številkah je težko govoriti, saj imamo v Sloveniji predvsem podatke o kakovosti semenskega izliva pri moških, ki so se obravnavali zaradi neplodnosti in ne iz splošne populacije,« odgovarja Knez. Po raziskavi med moškimi, ki so bili med letoma 2001 in 2010 prvič napoteni na Klinični oddelek za reprodukcijo v Ljubljani, po slabši kakovosti semena pri nas izstopata koroška in pomurska regija, najnižji odstotek slabe sperme pa ima Zasavska regija, pravi Drobnič. Sogovornika priznavata, da se kakovost sperme morda res slabša, a je za to krivih več dejavnikov. Morda na slabšo kakovost sperme vplivajo tudi skupek drugih dejavnikov, kot so hormonski motilci.

Sašo Drobnič, UKC Ljubljana: Bistveno večjega odstotka parov, ki potrebujejo našo pomoč, ni. Njihovo število Ostaja pri 15 odstotkih.

V raziskavi UKC Maribor so ugotovili, »da sicer obstaja vpliv nekaterih endokrinih motilcev na nižje število semenčic, je pa bil ta vpliv glede na naše podatke majhen«, pojasnjuje Knez. Opozarja tudi, da so fiziološko odrasli moški verjetno precej manj občutljivi na morebitne vplive različnih dejavnikov, ki vplivajo na proizvodnjo semenčic, veliko bolj pa v zgodnji fazi razvoja organizma – v fazi razvoja zarodka ter v otroštvu, ko se reproduktivni sistem šele razvija. »Takrat so morebitni negativni vplivi lahko bistveno bolj škodljivi, trajni ter lahko vplivajo na proizvodnjo semenčic v odraslem življenju,« razlaga Knez.

Poleg slabše kakovosti sperme opažajo tudi vse več raka mod. »Onkološki register pravi, da se je v petdeset letih število tumorjev mod povečalo za 10-krat, kar je največ v Evropi. Podobno je še na Hrvaškem in Norveškem. Verjetno je posledično slabše tudi seme,« razmišlja Drobnič.

Glede na trende, ni mogoče pričakovati, da bi povpraševanje po darovanem semenu upadlo. In če bo neplodnih vse več ljudi, bodo tisti, ki si lahko privoščijo, najbrž vse pogosteje posegali za ekskluzivnim semenom. Za semenom darovalca, ki bo samo njihov. Za ekskluzivno seme so pripravljeni odšteti tudi 30.000 evrov. A to ni le svetovni trend. Tudi pri nas so pari vse bolj zahtevni pri izbiri spolnih celic. »Želijo seme znanega darovalca ali darovalca s specifičnimi lastnostmi,« pravi Knez.


Z aplikacijo do sperme

Industrija gre z roko v roki s tehnologijo. Aplikacija Just a Baby, ki so jo februarja predstavili na avstralskem trgu, je kot Tinder. Prek nje ponujajo spermo, jajčeca, odločiti pa se je mogoče tudi za nadomestno materinstvo. V prvih dveh mesecih je bila naložena več kot 3000-krat, članstvo pa se je iz Avstralije razširilo v ZDA, Kanado in Veliko Britanijo.

Decembra lani je svoja vrata odprla tudi globalna agencija Purenetics. Strankam zagotavlja »najkakovostnejša jajčeca in spermije na svetu«. Če ta slogan pogledamo skozi ceno – 10.000 dolarjev pologa za vpogled v bazo donatorjev; celoten nakup pa znaša 750.000 dolarjev (500.000 dolarjev dobi donator, dodatnih 250.000 Purenetics) – je namenjena izključno zelo bogatim, ki lahko kupijo otroka po naročilu.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.