Domov Inovacije 06. Julij 2017.

Roboti še premalo natančni in predragi

robot akrapovič
© Arhiv podjetja
Od leta 2014 do 2025 naj bi cene industrijskih robotov padle za 50 odstotkov. Nakup robota ni vse, zraven sodijo še visoki stroški programiranja, prilagajanja proizvodnje, vzdrževanja ... Ne izplača se vsem. Avtomobilistični veljaki so se enkrat že opekli.

Alojz Burja, direktor Lipa Bled in Lipa Bohinj, je pred kratkim za Svet kapitala dejal, da je treba njihovo proizvodnjo čim prej avtomatizirati, ker delavcev preprosto ne dobijo več. Podjetje Akrapovič je pri iskanju varilcev, ki jih nujno potrebujejo za izdelavo svojih produktov, tako obupano, da zaposlenim ponuja 250 evrov nagrade, če zgolj priporočijo kakšnega. Na zavodu za zaposlovanje je objavljenih 76 prostih mest, ki jih lahko zapolnijo varilci. Ker teh ni, vse pogosteje na njihova mesta prihajajo roboti.

Ti se v varilni industriji že na široko uporabljajo, njihovi proizvajalci, Robotworx recimo, pravijo, da so v primerjavi s človekom hitrejši, časovno in kakovostno doslednejši ter ne prekinjajo proizvodnje, ker ne potrebujejo počitka in dopusta. Prav tako ne delajo napak, zmanjšujejo stroške delovne sile, povečujejo varnost v proizvodnji in racionalno uporabljajo materiale. Zakaj so potem ob vseh pozitivnih lastnostih robotov in v nebo letečih ocenah njihovega tržnega potenciala, o katerem beremo na prejšnjih straneh, ter vse manjšem kadrovskem bazenu ljudje varilci še vedno tako zelo iskani?

robot akrapovič | Author: Arhiv podjetja Arhiv podjetja

Zakaj varilcev ne zamenjamo z roboti

Sam nakup robota se v primerjavi s stroški delovne sile podjetju lahko hitro zdi ugoden, opravi namreč enako delo kot štirje zaposleni, kar pomeni še enkrat ceneje, so izračunali pri omenjenemu proizvajalcu, kjer industrijski robot stane med 50.000 in 80.000 dolarji, če ima dodane napredne nastavitve, pa med 100.000 in 150.000 dolarji, vse tja do 400.000 dolarjev.

Upoštevanje individualnih zahtev kupcev je zadnje čase ključ do konkurenčnosti na trgu luksuznih izdelkov. Usposobljeni delavci lahko proizvodno linijo zamenjajo čez vikend, za reprogramiranje robotov pa je potrebnih več tednov.

Rabljeni roboti stanejo polovico cene novega. Toda, marsikdo, ki razmišlja o nakupu robota, pozabi, da je to le robot, kup pločevine. Treba ga je programirati, prilagoditi proizvodnemu procesu, prostoru, pravilno fizično namestiti, poskrbeti za varnostne elemente v proizvodnji, vzdrževanje in popravila. To niso preprosta dela, ljudje s takšnim znanjem pa ne delajo za minimalno plačo, pogosto niso zaposleni v podjetju, ampak delajo kot neodvisni strokovnjaki, kar pomeni, da so za podjetje še dražji kot njihovi lastni zaposleni z enakim znanjem. Po oceni vodilnega spletnega tehnološkega portala Techcrunch je ekipa takšnih strokovnjakov dvakrat dražja od samega robota. Vse to za le en proizvod ali celo le en del, za drugega je treba postopek ponoviti od začetka. Kot je znano, so se pred nekaj leti avtomobilistična podjetja precej opekla z roboti in jih lani začela ponovno nadomeščati z ljudmi.

Potrošnik si želi biti poseben

Mercedes-Benz je na primer ugotovil, da roboti ne morejo iti v korak s hitrostjo sprememb in zapletenostjo ključnih prilagoditvenih možnosti, ki so na voljo za limuzino S-Class. Kot je lani za Bloomberg dejal Markus Schaefer, vodja proizvodnje omenjenega avtomobilističnega velikana, roboti preprosto ne morejo biti kos tako različnim variacijam izdelave. Prav upoštevanje individualnih zahtev kupcev je namreč zadnje čase ključ do konkurenčnosti na trgu luksuznih izdelkov. Usposobljeni delavci lahko proizvodno linijo zamenjajo čez vikend, za reprogramiranje robotov pa je potrebnih več tednov. Slovensko podjetje, ki se ukvarja prav z iskanjem in posredovanjem varilcev, pravi, da pridejo roboti v poštev zgolj v tistih proizvodnih procesih, kjer množično izdelujejo enega ali največ nekaj različnih generičnih izdelkov, torej v množičnih proizvodnjah, teh pa pri nas spet ni tako veliko. V večini postopkov varjenja, recimo s plinom argonom ali pri ceveh in sklopih pločevin, je natančnost človeške roke nenadomestljiva.

Kljub nenadomestljivosti pa se ta žal ne izraža v plačah, ki so v Sloveniji za varilce minimalne. Slovenec se najverjetneje tudi zaradi tega za ta poklic odloča le še redko, podjetje, s katerega predstavniki smo govorili, jih išče predvsem na Balkanu in pošilja v Nemčijo, plača jim prevoz in nastanitev ter minimalno plačo. V Nemčiji je ta do 15 evrov na uro za varilca, devet evrov za monterje in ključavničarje.

Ekipa strokovnjakov, ki bo programirala robote, je dvakrat dražja od samega robota. Tu so še stroški prilagoditve proizvodnje in skrb za varnost.

Tudi podjetje Akrapovič v Črnomlju in prototipni delavnici v Ivančni Gorici že dlje časa išče več varilcev ali varilk z znanjem varjenja po postopku TIG. Zaposlenim ponuja 250 evrov nagrade, če v podjetje pripeljejo kandidata za zaposlitev na omenjenem področju dela. Kandidatom ponujajo redno zaposlitev. »Podjetje že nekaj časa uporablja varilne avtomate kot tudi varilne robote, ki so primerni predvsem za izdelavo večjih serij produktov. Velikost serije je eden odločilnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, ali se izdelek oziroma operacija naredi z robotom ali ročno,« so nam pojasnili v podjetju.

robot akrapovič | Author: Arhiv podjetja Arhiv podjetja

Čeprav so roboti že od leta 1960 najpogostejši prav v avtomobilistični industriji, se v zadnjem času čedalje več uporabljajo tudi v vesoljski, kmetijski, logistični, trgovinski in živilski industriji. Od leta 2014 so se cene industrijskih robotov znižale za 25 odstotkov, do leta 2025 naj bi padle še za 22 odstotkov, izboljšujejo se tudi načini programiranja in njihova varnost v smislu, da lahko človek dela ob robotu brez tveganja za (večje) poškodbe, kar zmanjšuje stroške za posebne kletke, kjer roboti danes običajno delajo. Te se sicer še vedno zelo široko uporabljajo tudi v najnovejših in naprednejših proizvodnjah.

S padanjem cen robotov in njihovo čedalje večjo natančnostjo pa tudi velikost serije v prihodnosti ne bo več tako odločilna, so prepričani tuji strokovnjaki, ki v robotih vidijo tudi priložnost, da se industrija iz tretjih držav preseli nazaj na zahod. Kar v primeru Adidasa, ki proizvodnjo čevljev seli nazaj v Nemčijo v visoko avtomatizirano proizvodnjo, že lahko opazujemo.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.