Domov Inovacije 25. Oktober 2017.

Prihodnost je superinteligentna

robot digitalizacija prihodnost tehnologija
© Pexels
Strah vzbujajoče futuristične podobe umetne inteligence (UI) iz filmov in knjig, ki podžigajo našo domišljijo, so fikcija. UI namreč že spreminja naše vsakdanje življenje: izboljšuje zdravje, varnost, produktivnost. Vse to se dogaja nič kaj filmsko. A superhumanoidnih robotov še ni na vidiku.

»Rojstvo tehnologije je enako pomembno kot izum pisave ali abecede,« pravi Douglas Rushkoff, profesor, pisec in strokovnjak za tehnologije, ki je leta 1994 napisal knjigo Cyberia. Hollywoodski filmi so že pred 30 leti napovedovali, kakšna naj bi bila videti naša prihodnost. Odslikavali so takratno miselnost ljudi, strahove, želje in pričakovanja. Veliko stvari se še ni zgodilo, a nekaj fikcije je že prešlo na področje mogočega.

Polno zaposlena umetna inteligenca

Futurolog in urbanist Ludwig Engel pravi, da se je prihodnost, ki jo je napovedovala znanstvena fantastika, v Silicijevi dolini začela uresničevati. Prav iz Silicijeve doline prihajajo nove rešitve, ki so že spremenile naš vsakdan. Nekatere vzbujajo strah, predvsem umetna inteligenca (UI), ki dela s polno paro. V službi je v marketinških kampanjah; Donald Trump je v Beli hiši po zaslugi kognitivnega marketinga, ki ga poganja umetna inteligenca. Brexit se je zgodil iz istih vzrokov. Brez umetne inteligence tudi ne bi bilo novega nadaljevanja priljubljene nanizanke Igra prestolov (Game of Thrones). Njeni ljubitelji so bili tako neučakani, kdaj bo George R. R. Martin dokončal knjigo A Song of Ice And Fire, da je programer Zack Thoutt ustvaril program UI, ga nahranil s 5376 stranmi iz petih knjig, ta pa je predvidel, kaj se bo zgodilo. Zahvaljujoč Thouttu na HBO predvajajo novo sezono, saj izpod Martinovih prstov nove ni pričakovati pred letom 2019.

Rojstvo tehnologije je enako pomembno kot izum pisave ali abecede.

Z umetno inteligenco Googlova beta verzija storitve iskanja službe, tako imenovana Cloud Job Discovery, posameznikom pomaga poiskati primerno prosto delovno mesto. Napreden sistem je sposoben poenostaviti zapleten zaposlovalni žargon, v katerem so večinoma opisana delovna mesta, deluje v sto jezikih, čeprav je trenutno na voljo le v ZDA, piše Venture Beat. Program Anatomy Next, ki so ga naredili na univerzi Washington, pa s pomočjo obogatene resničnosti zaposlenim v zdravstvu in študentom medicine omogoča učenje anatomije na način, ki prej ni bil mogoč. UI spreminja tudi človeško interakcijo s tehnologijo. Mnogi so se že navadili pogovarjati s pametnim telefonom, velika tehnološka podjetja pa se bojujejo tudi za prevlado v vašem domu. To je novo področje, na katerem se spopadajo tako rekoč vsi pomembnejši igralci, a najbolje kaže podjetju Amazon. Kar tisoč zaposlenih se ukvarja z Alexo, kot se imenuje virtualna asistentka, ki poskrbi za nakup živil, knjig, glasbe, filmov in drugih produktov, ki jih je mogoče naročiti po spletu. Prav tako vam je neprestano na razpolago za poizvedbe, ki bi jih drugače izvajali z iskalnikom na pametnem telefonu, tablici ali računalniku.

umetna inteligenca robot digitalizacija | Author: Pixabay Pixabay

Denarja za UI ne (z)manjka

UI je vroče področje. Podjetja Apple, Google, IBM in Microsoft v njej vidijo poslovno priložnost za prihodnost. Amazon vlaga v robotiko in prepoznavanje govora, podjetje Salesforce v virtualne agente in strojno učenje. Avtomobilski velikani BMW, Tesla in Toyota z avtomatizacijo in robotizacijo tlakujejo pot do samovozečih avtomobilov. Toyota namerava ustanoviti celo inštitut umetne inteligence za samovozeče avtomobile, v katerega bo vložila milijardo ameriških dolarjev. McKinsey Global Institute v študiji Artificial Intelligence, The Next Digital Frontier (Umetna inteligenca, naslednji digitalni mejnik) ocenjuje, da so podjetja lani v umetno inteligenco vložila od osem do dvanajst milijard dolarjev, od česar je kar 60 odstotkov investicij privabilo strojno učenje.

Razmišljati moramo tudi o scenariju, po katerem ne bo človek tisti, ki bo izbiral, s katero napravo bo delal, ampak bi lahko umetna inteligenca postala tako pametna, da bi si izbirala, s kom bo delala in kako.

Najbolj popularni investicijski področji ostajata robotika in prepoznavanje govora; velika podjetja v tovrstna zagonska podjetja mečejo skorajda neomejene količine zelencev. Poročilo Bank of America napoveduje, da bo ta industrija do leta 2020 vredna 70 milijard dolarjev. Sundar Pichai, izvršni direktor Googlovega Alphabet Inc, vidi v UI veliko priložnosti, priznava pa, da so samoučeči stroji še vedno v povojih. Kljub temu Ginni Rometty, direktor IBM, smelo napoveduje, da bo »v petih letih kognitivna umetna inteligenca vplivala na vsako odločitev, od zdravja, izobraževanja do finančnih storitev«, medtem ko Jeff Bezos, šef Amazona, predvideva, da bo imela vpliv na družbo šele v 20 letih. Pravi tudi, da bo v prihodnosti vzniknilo veliko zagonskih podjetij s področja umetne inteligence, poroča Reuters. In podjetja, ki se še ne spogledujejo z njo, bodo propadla, menijo strokovnjaki. Temu pritrjuje tudi IBM-ov futurist Stephen Monaco, ki je pred kratkim dejal, da je digitalno podhranjenih okoli 80 odstotkov podjetij. Najhitreje umetno inteligenco in strojno učenje v svoje poslovne modele vključujejo visokotehnološka in telekomunikacijska podjetja in finančnostoritveni sektor. Te industrije so, tako McKinseyjeva študija, tudi najbolj naklonjene novim tehnologijam, saj želijo s tem pridobiti konkurenčno prednost.

robot digitalizacija prihodnost tehnologija | Author: Pexels Pexels

Pretres gospodarstva

Samovozeči avtomobili bi lahko v prometnem sektorju izbrisali milijon delovnih mest.

Ameriška podjetja so lani dobila 66 odstotkov vseh svetovnih investicij v UI, Kitajska 17 odstotkov.

Algoritmi, ki so sposobni dekodirati rezultate preiskave magnetne resonance (MR), bi lahko ogrozili medicince. Seznam poklicev, ki bi jih lahko nadomestila umetna inteligenca, se z razvojem tehnologije vsak dan daljša. Na njem se bodo znašli tudi planerji v oglaševalskih agencijah. Blackwood Seven, ena najnaprednejših oglaševalskih agencij, z uporabo UI in strojnega učenja že spreminja svet oglaševanja. Direktor podjetja Andreas Schwabe razlaga, da algoritmi povsem samostojno izpeljejo planiranje medijske kampanje. »Če želi stranka novembra za oglaševanje porabiti milijon evrov, platforma izračuna, kako je najbolj optimalno razdeliti ta vložek; v katere medije, kolikšen naj bo dnevni proračun za določen medij. Pri tem pa ne pove le, koliko naj vložijo, ampak tudi, koliko novih strank bodo pridobili s tem proračunom,« razlaga sogovornik. Napoveduje, da bodo v oglaševanju še vedno potrebni strategi in svetovalci, planerji pa ne več. »To se bo razmahnilo v vseh medijih.«

Strah odganjajo zagovorniki umetne inteligence, ki pravijo, da je pravzaprav obetajoča: lahko ozdravi mnoge bolezni, zmanjša količine odvržene hrane, ljudem pa omogoči boljše življenje z več prostega časa. Po izračunih Forresterja, ki se osredotoča na kognitivne tehnologije – robote, umetno inteligenco, strojno učenje in avtomatizacijo –, naj bi te do leta 2025 v ZDA odpihnile le sedem odstotkov delovnih mest. Rushkoff pri tem opozarja na paradoks: »To ne pomeni, da ljudje ne bomo potrebovali delovnih mest, ampak da korporacije ne bodo potrebovale človeških delavcev. Kako, recimo, človek novinar služi korporativizmu? Ne more. Človek novinar bi lahko kaj videl, lahko bi kaj čutil, lahko bi imel mnenje, lahko bo jezen, da v Afriki otroci kopljejo redke elemente zemlje, ki so potrebni, da imamo pametne telefone. Algoritmičnemu novinarju zaradi tega ni treba skrbeti. V bolnišnicah je ogromno ljudi, ki jim je treba menjati rjuhe, v domovih za ostarele potrebujejo spremljevalce, dela, pri katerem robotov ne potrebujemo, je več kot dovolj. Treba je pogledati, kaj je namen zaposlitve.«

Tehnološka velikana Google in Baidu sta leta 2016 za UI porabila od 20 do 30 milijard dolarjev.

Sočasno naj bi zavoljo UI vzniknilo 8,9 milijona novih delovnih mest. Skrb vzbujajoče pri tem je, da se kar 93 odstotkov tehnologov čuti nepripravljene ali le deloma pripravljene na prihajajoče spremembe, povezane s pametnimi tehnologijami, ugotavlja Forrester. »V razpravi o UI so nekatere napovedi precenjene, druge podcenjene,« pritrjuje Kirsten Gollatz z berlinskega inštituta Alexander von Humboldt za internet in družbo. Najbolj bo prizadeto administrativno podporno osebje, navaja poročilo Forrester. Verjamejo tudi, da bodo roboti postali nadzorniki, ki bodo bdeli nad strokovnjaki, podatkovnimi znanstveniki, specialisti za avtomatizacijo in upravitelji vsebin. S tem morda nehote pritrjujejo tezi Alana Turinga, očeta UI in strojnega učenja, ki je izumil Turingov stroj. Prepričan je bil, da lahko računalniki mislijo, ljubijo, imajo radi živali ... Da zmorejo vse. In ko bodo nekoč postali dovolj sposobni, ne bo več razlike med njimi in ljudmi. Kirsten Gollatz ne verjame, da bodo računalniki ali roboti postali podobni človeku. Kar pa ne pomeni, da takšna vprašanja pustimo ob strani. Morda bi prav zato, pravi Gollatzeva, morali premisliti tudi o scenariju, po katerem ne bo človek tisti, ki bo izbiral, s katero napravo bo delal, ampak bi lahko umetna inteligenca postala tako pametna, da bi si izbirala, s kom bo delala in kako.

Očitno je, da nove tehnologije pretresajo gospodarstvo na vseh koncih. In smele napovedi o spremembah kaže jemati resno. A morda se pripravljamo napačno. Zgodovina in psihologija nas učita, da je naša sposobnost predvidevanja prihodnosti omejena, medtem ko je sposobnost verjeti neomejena. Bolje kot načrtovati spremembe, ki si jih predstavljamo, se je torej pripraviti na nepredstavljivo.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.