Domov Inovacije 23. April 2018.

»Ne sledite slepo idejam Elona Muska«

cesta futurist digitalizacija promet avto
© Pexels
Jarrett Walker je ameriški mednarodni svetovalec, specializiran za področje javnega prevoza. Pojasnjuje, zakaj avtonomna vozila niso rešitev v mestnem prometu in zakaj mu je Elon Musk zabrusil, da je idiot.

Vse življenje že proučujete zasnove prometa v mestih, kar postaja čedalje bolj pereča tema. V zadnjem času se pogosto govori o boljši izkoriščenosti vozil, ki sicer »ždijo« po 22 ur na dan parkirana na istem mestu. Je deljena uporaba vozila prava rešitev?

Je sicer povsem dobra ideja, a v mestu morda rešuje zgolj problem pomanjkanja parkirnih mest, ničesar pa ne prispeva k reševanju problematike pomanjkanja prostora na cesti, prometnih zamaškov in večje obremenitve, kot jo infrastruktura lahko prenese. Morda bi morali več govoriti ne o deljeni uporabi vozila, pač pa o skupni uporabi – torej več oseb v enem vozilu oziroma večja uporaba mestnega prometa – zgolj to rešuje zgoraj omenjene težave.

Ko govorimo o rešitvah za promet v mestu, se pogosto osredotočamo na prilagoditev infrastrukture avtomobilom. Je to napaka?

Da. Morali se bomo začeti zavedati, da avtomobili in mesta pač niso najboljša kombinacija. Kaj pa je mesto drugega kot kraj, kjer veliko ljudi živi skupaj na precej omejenem prostoru? Avtomobili pa potrebujejo prostor, še posebej če je za vsakega potnika po en avto, nam v mestu kmalu zmanjka prostora za vse. Lahko se lotimo in nato poskušamo razširiti ceste, reorganizirati promet, več površin nameniti prometu. Na neki način uničujemo mesto, da ga prilagodimo prometu.

Jarrett Walker | Author: osebni arhiv osebni arhiv

A to ni rešitev, prava pot je poskrbeti, da se prebivalci lahko premikajo po mestu na način, ki zahteva manj prostora kot avtomobili. Mesta je treba prilagoditi pešcem, kolesarjem in javnemu prevozu. Za kratke razdalje sta hoja in kolesarjenje idealna (in koristna), za daljše razdalje pa le javni prevoz problem pomanjkanja prostora za promet rešuje dovolj učinkovito. In kombinacija vseh treh je lahko odlična rešitev. Nekoliko v nasprotju sta si dve težnji, ki ju opažamo; ljudje si ne želijo uporabljati javnega prevoza, hkrati pa čedalje več ljudi želi živeti in delati v samem centru mesta – to nam jasno kažejo astronomske cene nepremičnin v mestih.

A ob vseh trenutnih tehnoloških in modernih idejah ter trendih ne smemo pozabiti, kaj je le modna muha, kaj pa golo dejstvo. Mode muhe – tudi tiste v prometu in prevozu – se bodo sčasoma zamenjale, dejstvo, da veliko stvari na malo prostora ne gre, pa bo ostalo.

Omenili ste sodobne tehnološke rešitve. Ali ne bodo samovozeči avtomobili del rešitve? Lahko bi bili učinkoviti, kot smo ljudje.

Ne, avtonomna vozila rešujejo druge probleme, na primer varnost in smiselno uporabo človekovega časa. Problema omejenega prostora pa ne morejo rešiti. Naj pojasnim s primerom; se spomnite, ko so v prehranski industriji začeli oglaševati izdelke z manj maščobami? Ljudje so jih kupovali in imeli občutek, da jedo zdravo, da jih lahko jedo brez slabe vesti. Zato so tega pojedli precej več in končali s skupno več zaužitih maščob, ne pa manj. Enaka zgodba se bo ponovila pri avtonomnih vozilih – vožnja bo precej bolj enostavna, in ker boste med vožnjo lahko počeli druge stvari, tudi ne boste imeli občutka, da vam vzame veliko časa, zato se bodo ljudje vozili še precej več kot danes. Avtonomna vozila bodo tako le še povečala gnečo, ne pa zmanjšala.

Avtonomna vozila ne bodo pomagala reševati problema gneče, pač pa jo bodo le še povečala!

Temu vzorcu rečemo spodbujeno povpraševanje. Princip delovanja je očiten; če nekaj naredite bolj enostavno in dostopno, se bodo ljudje tega bolj posluževali. Več možnosti za prevoz z avtomobilom v center mesta ne bo zmanjšalo gneče v mestu, samo pripeljalo bo še več vozil v mesto in gneča bo ostala, le mesto se širi.

Če postane bolj preprosto potovati na nekoliko daljšo razdaljo, bodo ljudje sprejeli nekoliko večjo razdaljo med domom in službo. Mar ne bi bilo lepo stanovati 40 kilometrov iz Ljubljane, nekje v naravi, in se v svojem avtonomnem vozilu hitro brez gneče pripeljati v sam center mesta? Seveda, a če bi bilo tako idealistično in tako lepo ter ugodno, bi to naredilo tako veliko ljudi, da bi posekali vse okoliške gozdove in postavili stanovanjske objekte. Tako se začne širiti predmestje.

Niste ravno navdušeni na novimi tehnološkimi prometnimi idejami. Kaj torej menite o družbi Uber, ki je že zares enormna, a dobička še vedno ni na vidiku?

Prevoz potnikov na prostem trgu ni bil nikoli zelo dobičkonosna dejavnost. Uber ni v svojem bistvu nič drugega kot taksi služba, te pa so imele vedno težave z dobičkonosnostjo, razen če so delovale na visoko reguliranem trgu, kjer je število taksijev strogo omejeno.

Vem, da si mnogo ljudi želi verjeti, da bodo sodobne aplikacije spremenile temeljne ekonomske zakonitosti posla, a jasno je, da tega ne zmorejo. Uber je nedobičkonosen (ali morda skromno dobičkonosen) iz istega razloga kot druge običajne taksi službe na nereguliranem prostem trgu. Uber nima nikakršne možnosti, da bi z rastjo obsega posla lahko bistveno znižal stroške na enoto in postal visoko dobičkonosen kot na primer Amazon. Ta z večanjem posla potrebuje čedalje manj zaposlenih na eno dostavljeno enoto, Uber pa še vedno potrebuje po enega voznika za vsako vozilo, ki mora odpeljati vsako vožnjo za vsako stranko posebej. Dokler ne bodo imeli avtonomnih vozil, je to strošek, ki ga ne morejo zmanjšati z ekonomijo obsega.

Večkrat ste že javno nasprotovali nekaterim pomembnejšim osebam, morda vizionarjem, ki si zamišljajo možne prometne rešitve v prihodnosti. Zakaj ste skeptični do njihovih idej?

To se zgodi, kadar opazim zmoto, ki jo imenujem »projekcija elit«. Med nekaterimi vplivnimi ljudmi se pogosto pojavijo sicer izvirne ideje o tem, kako bi si uredili svoj način potovanja. A potem zmotno menijo, da bi morali ta princip uvesti v celotna mesta in bi tako rešili probleme mestnega prometa, pri tem pa pozabljajo, da kar se zdi privlačno in udobno sodobnim bogatašem, ne more biti rešitev, ki bi ustrezala vsem. Takšni načini prevoza ne bi bili vzdržni – omejevala bi jih ali geometrija mesta ali stroškovna učinkovitost. Razumem, da so to pogosto ljudje z izvirnimi idejami, kapitalom in navajenostjo na hitro udejanjanje idej, a rešitve, ki bi delovale za vse prebivalce mesta, morajo biti cenovno ugodne.

Jarrett Walker | Author: osebni arhiv osebni arhiv

Elite so po definiciji manjšina in organizirati promet po njihovih željah in potrebah nikakor ne more biti nekaj, kar bi ustrezalo večini. Naj ponazorim s primerom – ko sem v nekem mestu predstavljal idejni koncept, kako urediti mestni promet, se je tamkajšnji veljak nagnil naprej in mi dejal: »Gospod Walker, me bo ta vaš načrt prepričal, da bom svojega beemveja pustil na domačem dvorišču?« Odgovor je seveda ne, a to nikakor ni dokaz, da je načrt neuporaben. Mestni promet je način masovnega prevoza in ta ne bo nikoli učinkovit, če ga bomo organizirali z mislijo na to, kako prepričati najbogatejše, da ga bodo uporabljali. Verjamem, da bi za tiste zadostovalo zgolj, če bi med prevozom lahko srkali izbrano vino in bili deležni vrhunske masaže, a za večino to ni najbolj smiselna poraba njihovega denarja.

Se to pozna tudi pri trenutnih ureditvah?

Seveda, mesta so preveč prilagojena avtomobilom in premalo avtobusom (in vlakom) prav zaradi tega, ker tisti, ki odločajo, iz lastne izkušnje preveč stavijo na avtomobile in premalo na javni prevoz. Ker ga ne uporabljajo. Zato se vse prilagodi posameznikom, ne pa skupnemu mestnemu prometu.

Pri svojem delu ste kritizirali tudi izjave Elona Muska, kar ga je tako razjezilo, da vam je na twitterju dejal, da ste idiot. Vas je to užalilo?

Elon Musk je dejal, da je javni prevoz zanič, ker ga moraš uporabljati skupaj z neznanci (ki so lahko morilci), ne pobere te točno tam, kjer si, in ne dostavi te točno tja, kamor greš.

Nevarno je, da javni promet idejno urejajo elite. Če bo prilagojen njim, bo slab za večino uporabnikov.

A prav to je prej omenjena zmota projekcije elit. Zaradi tega, kar opisuje, je javni prevoz lahko učinkovit. Predstavljajte si letala; seveda ne poberejo vsakega pred domom in ga ne odložijo točno na njegovi končni lokaciji. A to ni pomanjkljivost, to je del učinkovitega prometa – ne prilagaja se želji vsakega posameznika, pač pa večini želja večine potnikov. To je učinkovita izraba sredstev in geometrije prostora. Vem, da imajo Muska mnogi za avtoriteto na vseh področjih, a če bomo urejali svet le po merah takšnih posameznikov, na koncu ne bomo imeli učinkovitega prevoza. Glede tega, da me je užalil, pa takole – njegova pripomba mi ni prinesla drugega kot nekaj več pozornosti medijev in javnosti, kar mi res ni škodovalo.

Če odgovor ni v aplikacijah in tehnoloških rešitvah, kje pa je?

Prometni zamaški so geometrični problem – preveč vozil in premalo prostora. Aplikacije in podobne rešitve te geometrije ne morejo spremeniti. Aplikacije morda lahko nekoliko pripomorejo k temu, da gnečo razpršijo. Na primer povedo vam, katero pot ubrati, da se boste izognili gneči. A to je mejna korist – pomaga konkretnemu uporabniku v konkretni situaciji, širše gledano pa le razprši promet tako, da se na koncu zapolnijo vse ceste in je (minimalno manjša) gneča povsod.

Edina prava rešitev je žal precej ostra – povečanje stroškov posamične vožnje in odličen ter ugoden javni promet.

Kakšen je torej vaš nasvet načrtovalcem javnega prometa?

Zavedati se je treba, da v mestih živi veliko ljudi na malo prostora. In načrtovalci javnega prometa morajo imeti vedno v mislih, kako organizirati transport, da si bodo ljudje ta omejeni prostor delili relativno pošteno. Le v tem primeru je lahko kvaliteta življenja v mestu na dovolj visoki ravni in vsi potujemo po mestu, ne da bi bili drug drugemu ves čas le v napoto. Promet mora biti prilagojen večini, ne manjšini.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.