Domov Inovacije 19. November 2017.

Kakšna bodo mesta leta 2050

mesto prihodnost ceste avto
© Shutterstock
Ste se kdaj vprašali, kakšna bodo mesta prihodnosti? Kako bodo živeli ljudje leta 2050? Bodo mesta podobna južnokorejskim, osredotočenim na digitalno povezanost, ali bodo bolj podobna Dubaju ali Singapurju?

Inovativna mesta, kot je brazilsko Curitiba, že zdaj pretresajo prometne strategije, ki naj bi zagotavljale, da bodo po cestah vozili avtomobili brez voznika, nad mestom pa letali brezpilotni letalniki. Kakšen bo razvoj, je pomembno. Kurirska družba FedEx pričakuje, da se bo elektronsko poslovanje med letoma 2016 in 2018 povečalo za 26 odstotkov na 2400 milijard dolarjev. To pa bo pomenilo tudi več prometa na cestah, železnicah, letališčih.

Temu dodajmo še pisano mešanico tehnologije – senzorje, velike podatke (angl. big data), internet stvari – ki bo mestom pomagala pri prilagoditvah, da bodo ta lahko delovala kot dobro utečen stroj. S problematiko dolgoročne strategije in mesti prihodnosti, ki se spreminjajo, se futurologi ukvarjajo že dolgo. Mesta se širijo, do leta 2050 naj bi v njih živele tri četrtine svetovne populacije. Z vprašanjem, kakšna bodo mesta prihodnosti, se ukvarja tudi futurolog in urbanist Ludwig Engel, ki je bil gost festivala Future Architecture v organizaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Arhitektura zanima futurologe

Futurologija je druga plat zgodovine. Na vprašanje, zakaj je futurologija zanimiva za urbaniste, odgovarja Engel, ki je v Berlinu, Frankfurtu ob Odri in v Šanghaju študiral ekonomijo, komunikologijo in kulturno zgodovino. »Futurologija se zelo močno opira na pretekle predstave o prihodnosti. Pogledati moramo v preteklost, kako so si nekoč predstavljali prihodnost, da lahko razumemo, zakaj si danes prihodnost predstavljamo tako, kot si jo.« Poudarja, da futurologija ni znanost sama po sebi, in tudi ne trdi, da bolje razume ali več ve o prihodnosti. »Ima družbeno funkcijo – raziskuje prihodnost, kakršno si predstavljamo v časovni dimenziji. Vsi imamo upanja, želje, strahove in pričakovanja. To ustvarja ne le kolektivno ali družbeno razumevanje, kaj se bo zgodilo, ampak zelo vpliva tudi na to, kako se gibljemo, delamo in kako vstopamo v prihodnost.«

Pravi, da je paradoks prihodnosti, da je ne moremo poznati vnaprej, lahko pa jo izdelamo. »Vloga futurista ni špekulirati o prihodnosti, ampak proučiti, kaj je na voljo v sedanjosti, in predvideti, kakšen bo nadaljnji razvoj,« pojasnjuje Engel. Hollywoodski filmi so že pred tridesetimi leti napovedovali, kakšna bo naša prihodnost. Uresničilo se je sicer malo, kljub temu pa razkrivajo dve pomembni stvari: kako so ljudje takrat razmišljali in kako so si predstavljali prihodnost. Pripomogli pa so tudi, da so nekatere stvari s področja fantazije prešle na področje možnosti, razlaga Engel.

Muskove ideje premikajo meje

V Silicijevi dolini je sprejemanje prihodnosti, ki so jo napovedovali hollywoodski znanstvenofantastični filmi, v razcvetu. Elon Musk, ki je očitno najraje bral znanstveno fantastiko in gledal Vojno zvezd, je napovedal kolonizacijo Marsa v prihodnjih 50 letih, a Engel meni, da so to le oddaljene sanje. Realnejši se zdi načrt prometnih poti pod Los Angelesom, ki ga je Muskovo podjetje SpaceX napovedalo avgusta letos na seji mestnega sveta v Hawthornu. Projekt bo izvajalo v ta namen ustanovljeno podjetje Boring Company, ki je pred kratkim kupilo vrtalni stroj za predore. Musk želi tri kilometre globoko pod Los Angelesom zgraditi mrežo predorov, skozi katere bodo ljudje z avtomobili potovali s hitrostjo 200 kilometrov na uro.

Mobilnost in dostava bosta združeni. Če mati pride vsak dan ob isti uri z električnim vozilom po otroka v vrtec, se bo pošiljka blaga samodejno pospravila v prtljažnik avtomobila.

Dvigala bodo avtomobile in dobrine za prevoz prepeljala v predore, s čimer se bodo izognili prometu na cestah, je pisal britanski časnik Guardian. Engel poudarja, da to niso le utopične teme za zadovoljstvo ali uresničitev, ampak dokaz, kako si v sedanjosti lahko predstavljamo drugačno prihodnost. Kot primer navaja vesoljski program Nase in program Sputnik iz nekdanje Sovjetske zveze, ki sta razkrila veliko neverjetnih tehničnih inovacij, te pa so prinesle rešitve tudi na številnih drugih področjih. »Omogočile so, da je človek pristal na Luni. Retoriko Elona Muska moramo razumeti kot stopnjo, formo sveta skozi merjenje, ne kot formo prihodnje postavitve sveta,« poudarja sogovornik. Futurizem je za arhitekte zanimiv, ker morajo mesta načrtovati veliko vnaprej. »Vsako arhitekturno oblikovanje je zato vprašanje, v kakšni družbi želimo živeti. V kakšnih prostorih se bomo srečevali v prihodnosti? Kako bomo načrtovali danes, da bo prihodnost udobna, produktivna, pozitivna?«

mesto prihodnost inovacija avto cesta | Author: Borut Tavcar Borut Tavcar

Kako hitro se spreminjajo evropska mesta?

Če evropska mesta primerjamo z mesti v Indiji, Indoneziji in na Kitajskem – kjer veliko in hitro gradijo –, se na stari celini mesta spreminjajo počasneje. »V Evropi že več desetletij v mestih živijo ljudje, s čimer smo dosegli le kvalitativno urbanizacijo,« pravi Engel. Dodaja, da se v zadnjih dvajsetih letih mesta na videz niso veliko spremenila, a delujejo drugače. »Če bomo fotografijo londonskega Piccadilly Circusa pogledali leta 2050 let, ne bomo opazili veliko razlik. Mesto je še vedno enako, spremenilo pa se je vse, kar leži pod njim. Ljudje, ki si še lahko privoščijo, da živijo na Piccadilly Circusu, so se spremenili, mesto vidijo drugače. Nevidno, tisto, kar je spodaj, je naša mesta spremenilo bolj kot tri nove zgradbe,« razlaga Engel. V smislu tega sta najpomembnejši »umetnost nevidne segregacije in digitalizacija«.

Vloga futurista ni špekulirati o prihodnosti, ampak proučiti, kaj je na voljo v sedanjosti, in predvideti, kako se bodo stvari razvijale.

Zaradi digitalnega razvoja v mestih se skozi mesto lahko premikamo drugače in tudi stvari opravljamo drugače, pravi Engel in dodaja, da se je življenje v mestih spremenilo: »Po eni strani so urbana središča prijetna za življenje, a se z vsakim korakom k višjemu življenjskemu standardu, življenje v mestu podraži, zato v njem lahko živi vse manj ljudi. Na Manhattnu v New Yorku ni več revežev, v središču Londona ne živi niti ena duša, ki si lahko privošči manj. V Berlinu, kjer je bilo sobivanje dolga leta mogoče, zdaj zaznavam občutek ogroženosti. Na fasado hiše v bližini, kjer živim, je nekdo napisal: 'Šele ko bo zadnji bar zaprl vrata, ko bo zadnja obrtniška delavnica spremenjena v bio super market, boste Berlin spremenili v vas, iz katere je nastal.' Vem, da je noro, da smo z denarjem zgradili mesto, ki ga imajo mnogi radi, a se, žal, ne razvija v pozitivno smer.«

mesto prihodnost inovacija avto cesta | Author: Borut Tavcar Borut Tavcar

Veliki brat bedi nad mesti

Engel pravi, da so tehnologije tesno povezane z napredkom: »Vse, kar v mestu dojemamo kot pozitivno, izvira iz tehničnih inovacij – tudi v medicini in zdravju. Te so pripomogle, da so mesta, v katerih živimo, takšna, kakršna so. Pomembno vprašanje je, kako se lahko izognemo distopiji iz Orwelovega romana 1984 ali Huxleyjevega Krasnega novega sveta, ki jo poganja tehnološki napredek in iz česar se rojevajo pametna mesta, ki se sama odzivajo, to pa je zelo skrb vzbujajoče.

Nadzor ni več tema prihodnosti, ampak sedanjosti. Smo že kiborgi, nadzorujejo nas. To niso distopije, ki bi jih lahko preprečili, ampak opis sedanjega stanja, v katerem moramo najti pot, da ostanemo ljudje.

»Če je, recimo, v preteklosti otrok narisal grafit na sosedovo fasado, so šli straši z otrokom do lastnika hiše in otroka prisilili, da se je opravičil, škodo pa so tudi poravnali. Bili so v kontaktu, komunicirali so, konflikte so reševali. V pametnih mestih pa varnostne kamere otroka posnamejo in o tem obvestijo ne le starše, ampak tudi policijo. Policija otroka nato odpelje, sosed pa ne opazi nič,« pravi o paradoksih sedanjosti. In vse več mest je pametnih, dodaja. »Singapur je pod videonadzorom, London tudi – vsaj osrednji del mesta. Mesta so opremljena s pametnimi kamerami, ki naj bi preprečevale zločine. Algoritem naj bi prepoznal potencialnega vlomilca, še preden ta stori kriminalno dejanje.« V pametnih mestih se tako ne bi smelo nič več zgoditi, saj nesreče lahko vnaprej predvidimo in preprečimo. Enako velja za teroristične napade. A to je nemogoče. »Sprijazniti se moramo, da vedno obstaja možnost za nepredvidene situacije in da se mora družba nanje odzvati,« razmišlja Engel.

Na Kitajskem so šli še dlje. »Vsak prebivalec mesta ali regije ima digitalno kodo. Nadzor ni več tema prihodnosti, ampak sedanjosti. Smo že kiborgi, nadzorujejo nas. To niso distopije, ki bi jih lahko preprečili, ampak opis sedanjega stanja, v katerem moramo najti pot, da ostanemo ljudje,« opozarja sogovornik. Poziva k širši družbeni razpravi o pametnih mestih in pravi, da se moramo pogovarjati o stvareh, ki nam že zdaj niso všeč. »Opozarjati moramo na različne vidike tehnologije, ki bo v pametnih mestih še bolj z nami,« poudarja.

Laboratorij za futurologe

Po Englovem mnenju je največji laboratorij za mesta prihodnosti Silicijeva dolina, kjer z malimi projekti preizkušajo tehnologije, ki bodo nekoč po vsem svetu. Enako velja za Kitajsko, ki dela ogromne razvojne korake. »Na Kitajskem večina prebivalcev nikoli ni imela stacionarnih telefonov, takoj pa so imeli mobilne telefone. Velik del prebivalstva ni imel kreditnih kartic, ampak so plačevali s pametnimi telefoni. Na Kitajskem je forma digitalne kulture, ki se razvija z ekstremno hitrostjo popolnoma drugačna,« je povedal o trendih.

In eden večjih trendov je avtonomna mobilnost. Ne le da si prizadevajo na ceste postaviti čim več samovozečih in električnih avtomobilov, ampak snujejo tudi nove vrste transporta. Engel, ki je v letih med 2005 in 2011 delal v možganskem trustu proizvajalca avtomobilov Daimler AG, kjer je bil zadolžen za futurologijo in strateško dolgoročno načrtovanje, pravi, da od prve ideje za avtomobil do njegove izdelave preteče devet let. To pomeni, da morajo že na začetku postaviti temelje za nov avtomobil in dobro razmisliti, za kakšno družbo in katerim posameznikom bo namenjen. »Treba je razmišljati, kako se bo v devetih ali desetih letih spremenila družba in kakšne avtomobile si bodo ljudje želeli,« razlaga.

Avtotehna Vis prodana Nemcem za 4,35 milijona evrov | Author: Pexels Pexels

Prihodnost že zdaj

»Že zdaj imajo avtomobili del tehnologij, ki bodo omogočile avtonomno vožnjo. Taki so, denimo, avtopiloti za vožnjo v koloni in parkiranje, sistemi, ki avtomobil obdržijo na voznem pasu in podobno. Tehnologije se razvijajo zelo hitro, cene pa se bodo zniževale, zato bo vsak avtomobil v letih med 2025 in 2035 imel sisteme za avtonomno vožnjo,« pravi Frank Ruff iz družbe Fraunhofer, ki je del centra za razvoj in raziskave Mercedesa z 11.000 inženirji. Fraunhoferjeva naloga je začeti zgodnji razvojni inovacijski proces, za to pa je treba predvideti, kako se bo razvijala mobilnost in kako se bo zaradi tega spremenilo življenje ljudi. Za ta namen na leto organizirajo 60 multidisciplinarnih delavnic.

Hollywoodski filmi so že pred tridesetimi leti napovedovali, kakšna naj bi bila naša prihodnost. Uresničilo se je sicer malo, kljub temu pa razkrivajo dve pomembni stvari: kako so ljudje takrat razmišljali in kako so si predstavljali prihodnost.

Pri avtonomnih vozilih je pomembna predvsem komunikacija. Avtomobil mora pokazati, da je zaznal pešca, ki želi prečkati cesto. Možnosti je več: prva so sporočila in znaki na vetrobranskem steklu, druga možnost je projiciranje prehoda za pešce na cesto. Tudi Ruff opozarja, da bo ureditev mest večji izziv za Evropo kot za preostali del sveta. »Lažje je pametno mesto zgraditi na novo,« pravi Ruff, ki največje spremembe napoveduje v desetletju po letu 2025. Tudi zato je Evropa prva začela graditi predore. V teh bodo vozili avtobusi s kabinami nad avtomobili. V nadstropju nad metrojem bo infrastruktura za dostavo blaga v mesta, vključno z avtomatiziranimi skladišči. Naročanje na dom se bo precej povečalo. Na površini mest pa bo več prostora za ljudi.

Združevanje osebne mobilnosti in dostave je Ruff opisal na primeru matere, ki pride vsak dan ob isti uri z električnim vozilom po otroka v vrtec. Med postankom se bo pošiljka blaga samodejno pospravila v prtljažnik avtomobila. Precej pomembnejše bo postalo tudi tridimenzionalno tiskanje, saj bodo pokvarjen del ceste ali vozila lahko natisnili kar na mestu okvare. Ruff napoveduje tudi širjenje uporabe eksoskeletov, ki bodo povečali zmogljivost telesa. V prihodnosti bo treba parkirni prostor vnaprej rezervirati, ljudi pa bodo zaradi napačnega parkiranja kaznovali robotski policisti.

Veliki avtobusi bodo ostali na stalnih linijah, več pa bo majhnih avtobusov, ki bodo vozili na progah po želji uporabnikov. Ena od možnosti za javni promet bodo tudi gondole. Za ves promet bodo zelo natančne digitalne zemljevide v realnem času izdelali droni, sistem GPS za avtonomno vožnjo namreč ni dovolj natančen.

Kakšna bodo torej mesta prihodnosti? »Že zdaj vse več ljudi čas spet preživlja zunaj, zbirajo se v parkih in želijo skupaj obedovati. Radi se zadržujejo v odprtih prostorih. Mislim, da bo mesto prihodnosti bolj podobno staremu mestnemu jedru, a bo imelo veliko modernih in nevidnih tehnoloških mehanizmov,« pravi Engel.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.