Domov Ikonomija 08. April 2018.

Z boljšo nabavo do večje konkurenčnosti

paket svet nabava dostava
© Shutterstock
Zaostanek v konkurenčnosti in dodani vrednosti lahko podjetja zmanjšajo tudi z boljšo nabavo. Nabavnik bi moral biti certificirana oseba, v Sloveniji pa za nabavo ponavadi skrbijo kar vsi povprek. V najboljših podjetjih je oseba, ki je odgovorna za nabavo, tudi član najvišjih vodstvenih struktur.

V današnjem globaliziranem svetu so podjetja vpeta v različne verige vrednosti, saj je prosta trgovina že pred leti omogočila razčlenitev proizvodnih in tudi storitvenih procesov na manjše enote. Globalne verige vrednosti vključujejo vse ljudi in aktivnosti, vključene v proizvodnjo produktov in storitev, od ideje, zasnove, nabave in predelave surovin, logistike do oblikovanja, trženja, prodaje in aktivnosti po prodaji. Na različnih stopnjah se ustvarijo različne dodane vrednosti, a na splošno velja, da se je največ ustvari na začetku in na koncu verige, torej pri zasnovi ideje in na koncu pri trženjskih aktivnostih. Tisti na sredini verige, v proizvodnji, sestavljanju, pa običajno zaslužijo najmanj. Za podjetja, ki delujejo v segmentu B2B, je zato smiselno premisliti, kako dele poslovnega procesa, ki prinašajo največ vrednosti, vključiti pod svoje okrilje in s tem zvišati svojo dodano vrednost.

Izločili posrednike v procesu nabave kave

Znan je primer Nespressa (Nestle), ki se je moral spopasti s hudim izzivom upravljanja svojih verig vrednosti. Cena in kakovost surove kave, ki so jo tako kot velika večina prodajalcev kave kupovali od posrednikov, sta tako močno nihali, da so imeli resne težave pri vodenju svojega posla, med drugim so zato vsako leto napačno napovedovali svoje poslovne rezultate, potrošniki pa so bili nezadovoljni z vedno različnim okusom in vonjem kave.

Dr. Peter Kraljič, avtor t. i. Kraljičeve matrike: najboljša podjetja v ZDA, Skandinaviji, na Nizozemskem in v Nemčiji imajo vodje nabave že vključene v upravne odbore, pri nas pa je to bolj izjema.

Leta 2003 so se odločili za vpeljavo popolnoma novega poslovnega modela. Z analizo so ugotovili, da so proizvajalci svetovnih zalog kave običajno manjši kmetje, revni, brez sredstev za kmetijske inovacije, ki se borijo z urbanizacijo površin in podnebnimi spremembami ter nizkimi cenami, ki vladajo na svetovnih trgih kave. Ker se je povpraševanje po nespressu povečevalo za dva odstotka na leto, se je Nestle zavedal, da mora zaščiti pridelovalce kakovostne kave, če želi tudi v prihodnosti svoje potrošnike zadovoljevati s kakovostno in aromatično kavo. Odločili so se, da bodo izločili posrednike in se neposredno povezali s pridelovalci kave ter jih vodili skozi proces posodobitve njene trajnostne pridelave. »Trajnostni pristop k proizvodnji kave, tako socialni kot okoljski, je ključ do ohranjanja dosledne kakovosti tudi v prihodnosti. Takšen pristop spodbuja razvoj, ki koristi vsem vključenim v vrednostne verige kave,« je takrat poudaril Karsten Ranitzsch, izvršni direktor Nespressa.

nespresso | Author: Pixabay Pixabay

Oblikovali so poseben program kakovosti AAA, ki ima enega najvišjih standardov na trgu kave. Danes Nespresso za kavo plačuje tudi od 30 do 40 odstotkov cene na borzah, a se jim to dolgoročno bolj izplača. Zakaj? Predvsem zaradi dolgoročnega odnosa, ki ga zdaj že desetletje in pol gradijo s 63.000 kmeti po enajstih državah, in višje ter stalne kakovosti, ki jim je po globalnih nabavnih posrednikih ni uspelo nadzirati.

Neodvisna organizacija Crece (Centro de Estudios Regionales Cafeteros y Empresariales) je z anketo med pridelovalci kave ugotovila, da so tisti, ki so bili vključeni v Nespressov program kakovosti, v treh letih izboljšali svoj socialni položaj za 22,6 odstotka, imajo 41 odstotkov boljše gospodarske razmere kakor drugi ter za 52 odstotkov manj obremenjujejo okolje – bistveno so, recimo, zmanjšali porabo vode. Kmetovalci, vključeni v program, so dobave svoje kave v treh letih povečali, njihovi neto zaslužki pa so bili višji za 46 odstotkov. Študija je pokazala tudi, da so z Nespressovim programom AAA kmetje bolj zadovoljni kot z drugimi primerljivimi programi trajnostne pridelave kave. Nespresso se je leta 2009 zavezal, da bo do leta 2013 v svoje izdelke vključil 80 odstotkov kave iz svojega programa AAA, ta cilj so dosegli in se zdaj zavezali, da bodo do leta 2020 v svoje programe vključevali samo še to kavo.

Ne krčite stroškov, povišajte vrednosti

Kot je na nedavni konferenci Združenja nabavnikov Slovenije poudaril nizozemski profesor dr. Arjan van Weele z univerze v Eindovnu, bi se danes podjetja morala po zgledu Nespressa več osredotočati na priložnosti za poviševanje dodane vrednosti in manj na krčenje stroškov.

Dr. Arjan van Weele z univerze v Eindovnu: Digitalizacija procesov nabave bo še naprej razkrivala nepoštene poslovne prakse, kartelna dogovarjanja in druge zlorabe.

»Evropa uvaža več kot 90 odstotkov vseh surovin, ki jih potrebuje, kar pomeni, da je močno odvisna od drugih držav. Svetovni viri surovin pa so omejeni, zato je pri upravljanju celotnih verig vrednosti pomembno narediti velike spremembe,« je dejal dr. Weele. Po njegovem mnenju mora Evropa zmanjšati odvisnost od uvoženih surovin s pametnejšo nabavo in z njo obvladovati cenovna nihanja. »Najuspešnejša podjetja se že zavedajo, da morajo celotne verige vrednosti spremeniti v okoljsko bolj vzdržne modele in se neposredno povezovati s svojimi dobavitelji. V tem procesu ima pomembno vlogo vodja nabave, ki s pravili vpliva na svoje dobavitelje in tudi njihovo okoljsko in socialno delovanje.«

»Izvršni direktor Unileverja Paul Polman se je že leta 2012 zavezal, da bodo na ravni celotne verige vrednosti za petdeset odstotkov zmanjšali svoj ogljični odtis,« je poudaril Weele. Unilever je ugotovil, da največji delež škodljivih izpustov, 65 odstotkov, prispevajo njihove stranke. »Polman bi lahko dejal, da to, kar stranke počnejo po nakupu njihovih izdelkov, ni več njihova stvar, a tega ni storil, in je tudi njihove izpuste vštel v posledico njihovega poslovanja. S kampanjo so med drugim začeli ozaveščati potrošnike o pomembnosti pranja oblačil pri nizkih temperaturah ter pravilnem recikliranju embalaže, je razložil Weele.

 | Author:

Nabavniki sodijo v upravo

Po njegovem mnenju podjetja v prihodnosti na področju upravljanja verig vrednosti čaka veliko sprememb.

Nabavnik ima v podjetju izredno odgovorno funkcijo, saj če dobro deluje, zagotavlja veliko konkurenčno prednost.

Najpomembnejša je zagotovo že omenjena trajnostna komponenta, ki se bo dolgoročno izkazala za edino vzdržno, druga pa je tudi transparentnost. »Digitalizacija procesov nabave bo še naprej razkrivala nepoštene poslovne prakse, kartelna dogovarjanja in druge zlorabe,« je dejal sogovornik, ki v digitalizaciji nabavnih funkcij vidi veliko možnosti za prihranke. Poleg tega podjetjem svetuje, naj premislijo, kako lahko v svoje verige vrednosti vključijo nove modele, kot so plačilo za posamično uporabo, pogodbe o učinkovitosti, za podjetja v embalažni in pakirni industriji so zanimive pogodbe »kupi in prodaj nazaj«, opremo za poslovne prostore pa se zadnje čase tudi pogodbeno najema in preprodaja naprej. »Možnosti za povečanje vrednosti je veliko,« je dejal.

»Funkcija nabavnika je izredno odgovorna funkcija v podjetju, saj če dobro deluje, zagotavlja veliko konkurenčno prednost. Vodja nabave bi moral biti član uprave in ne neka skoraj kazenska funkcija v spodnjih vodstvenih strukturah.«

Povezujte se s konkurenco

S tem se strinja tudi dr. Peter Kraljič, avtor v osemdesetih letih razvite in še danes po vsem svetu uporabljane t. i. Kraljičeve matrike, orodja za učinkovito upravljanje nabavnih tveganj. Kot je dejal na omenjeni konferenci, imajo najboljša podjetja v ZDA, Skandinaviji, na Nizozemskem in v Nemčiji vodje nabave vključene že v upravne odbore, pri nas pa je to bolj izjema. Ta delež je v tujini še večji v podjetjih, kjer stroški nabave predstavljajo največji del stroškov.«

Kraljič: Slovenija je izbrala podpovprečnost

Kraljič svetuje izvršnim direktorjem, naj bodo pogumni in povzdignejo funkcijo nabavnikov, saj se tam skrivajo velike možnosti za povečevanje konkurenčnosti. »Danes še veliko večje kot v časih, ko sem razvil matriko. Povezujte se ne le z dobavitelji, ampak tudi s konkurenco. Slovenija je majhna, tudi Evropa je v primerjavi s preostalim svetom majhna, in če se pri nabavi povežete s konkurenco, lahko ustvarite velike prihranke. Evropa je preveč razdrobljena, in če se ne bo povezovala, bo postala zmleta kaša med interesi ZDA in Azije. Čeprav se ne strinjamo s protekcionizmom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ga moramo razumeti, da je obljubil ameriškim volivcem, da bo branil njihove interese.

Evropa mora s pametnejšo nabavo zmanjšati odvisnost od svetovnih virov surovin.

Američani so to vedno uspešno počeli, in zato jih spoštujem. Strah pa me je, ker Evropa ne ščiti interesov lastnih državljanov in ne reče 'Najprej Evropa' ter se ne postavi po robu ZDA in Aziji,« je dejal upokojeni gospodarstvenik, ki je dolga leta delal za svetovalno hišo McKinsey, bil svetovalec vladam in multinacionalkam, svetovno znano matriko pa je razvil pred skoraj 40 leti za BASF. V nadaljevanju pogovora je okrcal slovensko gospodarstvo, politiko in sindikate, ker ne znajo najti skupne strategije za razvoj Slovenije, ki je po njegovem mnenju v zadnjih desetih letih izbrala podpovprečno razvojno pot. »Nobenega koncepta za razvoj Slovenije nimamo. Na srečo imamo uspešno gospodarstvo, ki za zdaj zagotavlja blaginjo ljudi, tudi varnost nam je zagotovljena. Konkurenčno prednost pred vzhodno Evropo pa smo žal izgubili in zadnjih deset let le tonemo v podpovprečnosti. To me moti. Imamo veliko priložnosti, smo majhen narod, ki ima veliko izobraženih in sposobnih ljudi, ne znamo pa si medsebojno zaupati in najti skupnega cilja.«

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.