Domov Ikonomija 11. Oktober 2017.

Vsi smo pošteni, a vsi goljufamo. Kje je meja v vašem podjetju?

delo skupaj sodelovanje posel ljudje gor
© Pixabay
Kako lahko z implementacijo skladnosti poslovanja zmanjšamo poslovna tveganja, preprečimo izgubo ugleda in gospodarske goljufije? Zakaj so vodje s svojim ravnanjem največji vzrok za nepravilnosti znotraj podjetij?

Rolls Royce je poleg globalne in dolgoletne prepoznavnosti po luksuznih avtomobilih in motorjih znan tudi kot rekorder po višini globe zaradi gospodarskega kriminala v Veliki Britaniji. S sodiščem se je zaradi množičnega podkupovanja pogodil za plačilo kazni v višini 671 milijonov funtov, podobno se je izognil kazenskemu pregonu v zameno za plačilo odškodnine v Braziliji in ZDA. A ni bila višina kazni tista, ki je omogočila vodstvu korporacije, da jo je odneslo brez kazenskega pregona, ključno je bilo, so takrat zapisali sodniki, da je Rolly Royce sum na nepravilnosti organom prijavil sam in med preiskavo tudi sodeloval s preiskovalci Urada za resne goljufije, še preden je bila sklenjena poravnava, ter z uvedbo mehanizmov za skladnost poslovanja dokazal, da bo v prihodnosti znal obvladovati tveganja.

Vaše podjetje zna obvladovati tveganja?

Ste prepričani, da je vaše poslovanje skladno z vsemi predpisi v vseh državah, kjer poslujete? V zadnjih desetih letih se je zakonodaja v državah OECD zaradi želje po zamejitvi obsega gospodarskega kriminala močno zaostrila, veliko ljudi se je zaradi t. i. bele kriminalitete znašlo za rešetkami, podjetja pa so morala plačati visoke denarne kazni. Po slovenski zakonodaji je tako, recimo, z zaporom dveh let kaznovan vsakdo, ki bi moral in mogel vedeti, da sta bila denar ali premoženje pridobljena s kaznivim dejanjem, a ga vseeno sprejme, hrani, zamenja ali z njim razpolaga, z zaporom petih let pa vsakdo, ki ve, da je bilo premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem. Vse to je tudi pri nas prineslo močnejše zavedanje o tem, da morajo podjetja z notranjimi mehanizmi preprečiti gospodarski kriminal, čemur se strokovno reče mehanizem skladnosti poslovanja.

ljudje pisarna poslovnež | Author: Pexels Pexels

Pomembno se je vprašati, zakaj

O tem so se v sredo pogovarjali tudi na konferenci o skladnosti poslovanja in etiki, ki je potekala na poslovni šoli IEDC na Bledu pod organizacijo Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja. Ksenja Butenko Černe, vodja oddelka za skladnost poslovanja ter pravne službe v Leku, je, recimo, opozorila, da morajo podjetja razumeti, kakšen vpliv ima skladnost poslovanja na druge deležnike. Dobro zastavljeni notranji mehanizmi po njihovih izkušnjah namreč lahko ne le preprečijo kriminalna dejanja, ampak bistveno pripomorejo k boljšim poslovnim rezultatom. V njihovem primeru, recimo, je eno izmed tveganj kršitev patentne zakonodaje, zato je pomembno, da veljavnost patentov pravočasno podaljšujejo, sja imajo ti velik vpliv na finančne rezultate podjetja. Vsako podjetje pa ima svoje zakonitosti, zato je po njenih besedah nesmiselno pravila o skladnosti poslovanja imeti le na papirju, ampak je bistvenega pomena, da se vprašamo, zakaj imamo določeno pravilo. »Ključno za uspeh skladnosti poslovanja pa je miselnost zaposlenih, ki lahko pripelje do kulture integritete v podjetju,« je dejala Ksenja Butenko Černe. »Dobre vodje se znajo izogniti nelegalnemu, odlični vodje pa bodo podjetje znali etično peljati tudi prek sivih con,« je še dejala. V bankah je, recimo, pogosto tveganje podeljevanje kreditov, ki nimajo zadostnega kritja, kar bankam zmanjšuje dobičke in jih kapitalsko ogroža, čemur smo bili priča v zadnji finančni krizi, katere posledice čutimo še danes. Banke so tudi sicer med tistimi, ki pri gospodarskem kriminalu nosijo ogromno bremena, saj brez njih ni mogoč tudi drug gospodarski kriminal – denar iz nezakonitih poslov je treba namreč oprati, kar brez bank skoraj ni mogoče, zato je njihova z zakonom predpisana vloga, da organom poročajo o sumljivih transakcijah.

Sally March: Kultura podjetja, ki je osredotočena zgolj na finančne rezultate, je bolj podvržena nelegalnemu ali neetičnemu ravnanju vseh zaposlenih.

Znano je, da banke tukaj večkrat padejo na izpitu. Tudi primera bank UBS in Societe General sta razkrila, da banke s svetovanjem o davčnih utajah služijo veliko denarja, pogoste so tudi podkupnine za opustitev dolžnega ravnanja skrbnega pregleda stranke, veliko denarja bankam prinesejo tudi provizije iz bančnih transakcij, ki bi jih glede na zakonodajo o pranju denarja morale prijaviti, a jih ravno zaradi provizij ne. A banke imajo zaradi odkrivanja zlorab lahko tudi hude finančne posledice in tega se bolj ali manj zavedajo. UBS in Societe General sta, recimo, izgubili več milijard dolarjev, ko je bilo njuno početje razkrinkano. Banke se tudi ali prav zaradi odmevnih medijskih primerov vse pogosteje zanašajo na mehanizme skladnosti poslovanja.

Kot nam je pojasnil Rok Praprotnik, vodja skladnosti poslovanja v NLB, »se vsak dober program skladnosti poslovanja osredotoča na standardna tveganja skladnosti, ki so prisotna v visoko regulirani industriji, kot je bančna. Predvsem gre za tveganje izgub iz naslova regulatornih sankcij in drugih kršitev predpisov, tveganje nepoštenih poslovnih praks, tveganje izgub zaradi notranjih ali zunanjih zlorab ter goljufij. Koristi programa skladnosti so torej predvsem v preprečevanju dejavnikov izgub.«

pisarna delo | Author: Pexels Pexels

Ključna je kultura v podjetju

Hkrati z uveljavitvijo skladnosti se po njegovih besedah razvija in krepi tudi pozitivna organizacijska kultura. Udeleženci konference o skladnosti in etiki so se na Bledu tako strinjali, da le implementacija standardov sama po sebi ne prepreči ničesar, ali, kot je dejala Sally March iz svetovalne družbe za skladnost poslovanja in etiko Drummond March, »skladnost ne bo prinesla pravih rezultatov, če ni prave kulture v podjetju«.

Kultura podjetja, ki je osredotočena zgolj na finančne rezultate, je po njenih besedah zagotovo bolj podvržena nelegalnemu ali neetičnemu. Borznika Jarome Kervieli (Societe Generale) ter Kweku Adaboli (UBS), ki sta se zaradi goljufij pri borznoposredniških poslih znašla v zaporu, sta na sojenju, kjer sta priznala krivdo, oba dejala, da so nadrejeni vedeli za njuno ravnanje, a jima ga ni nihče očital, dokler je podjetju prinašalo dobičke. Adaboli je za Guardian, recimo, dejal tudi, da se banke iz krize niso ničesar naučile, nadrejeni še vedno zahtevajo »dobičke ne glede na vse«, ter da »se v bankah ne bo nič spremenilo, saj nadrejeni ostanejo zunaj zapora, krivdo pa prevzamejo podrejeni, ki nezakonite posle zaradi pritiskov, da se ustvarjajo dobički, izpeljejo«.

Oba sta na ločenih sojenjih pripovedovala o tem, da sta se delovanja naučila od drugih ljudi v banki. Izrazila sta tudi prepričanje, da sta dobra človeka, ki kaznivih dejanj nista počela zaradi osebne koristi – nobeden od njiju si denarja ni nakazoval na svoj bančni račun – ampak sta delovala zgolj v korist družb.

Po besedah Marcheve je to tudi poglavitni razlog, zakaj in kdaj ljudje delujejo neetično. »Takrat, ko njihovo okolje to ceni. Če avtoriteta deluje neetično, tudi sami nismo v zadregi. To je potrdil že marsikateri socialni eksperiment, zato je upoštevanje skladnosti poslovanja nujno od vrha navzdol,« je dejala. »Vsi ljudje goljufamo, dokler se lahko še vidimo kot dobri ljudje. Imamo tudi naravno nagnjenost, da racionaliziramo svoja dejanja, torej upravičimo svojo goljufijo z dobrim razlogom. Če bi bili ljudje res racionalna bitja, kot pravijo nekatere teorije, bi vsi kradli, če bi vedeli, da nas ne morejo dobiti. A vsi vemo, da ni tako. Ne krade vsak, in vsak ima svojo mejo, ki jo prestopi ali ne. Torej, kakšna je meja menedžerja, ki je vsak dan pod pritiskom uresničevanja prodajnih ciljev?« se je vprašala.

Ksenja Butenko Černe: Dobri vodje se znajo izogniti nelegalnemu, odlični vodje pa bodo podjetje znali etično peljati tudi preko sivih con.

Zato pravzaprav ni dovolj, da podjetje na načelni ravni sprejme etične in skladnostne standarde in obenem od zaposlenih vsak teden zahteva poročila o prodajnih rezultatih. »Če v podjetju vlada prepričanje, da si cenjen le toliko, kot prodaš, to pomeni veliko tveganje. Človek, ki se sreča z etično dilemo, se namreč ne zateče v kot in tam preizprašuje svojo vest, ampak pogleda, kaj delajo njegov nadrejeni in drugi kolegi,« je dejala Sally March. Bistvenega pomena za preprečevanje nezakonitih in neetičnih dejanj je dober zgled vodstva. Le tako si zaposleni, ko opazijo neskladnost v poslovanju, upajo na to tudi opozoriti. »Podjetja bi morala imeti tudi pravilnike, kako ravnati, če nadrejeni ne reagira, da se podrejeni obrne še na kakšno drugo osebo.«

Tudi zato je po mnenju Roka Praprotnika pomembno, da vsako podjetje vzpostavi in spodbuja kulturo odprte komunikacije in jasno sporoča etične standarde. Tako so lahko pristojni v podjetju pravočasno obveščeni o tveganih zadevah, problemi se lahko pravočasno rešujejo in tveganja izgub, tudi sankcij ali nadzorniških ukrepov, se zmanjšujejo.«

Zakaj programi skladnosti niso uspešni

Poleg nepravilne politike na ravni države in podjetij, ki se ne ukvarjajo z realnimi tveganji, je glavni razlog, da nam s skladnostjo ne uspeva preprečevati tveganj, to, da imajo ljudje premalo časa, znanja in interesa. »V tem svetu, kjer ni nikoli dovolj časa, kjer vsi pričakujejo visoke finančne rezultate, se ne posvečamo dovolj etični kulturi. Če jaz kot vaš nadrejeni ves čas govorim le o pomembnosti prodajnih ciljev, vi ne boste vedeli, da je zame tudi etika pomembna, zato si ne boste vzeli časa, da bi skrbno pregledovali tudi etičnost poslovanja. Če pa se o etičnih in skladnostnih zadevah ekipe pogovarjajo na mesečni ravni, tako kot se o poslovnih rezultatih, torej, če vas vsak mesec vprašam, ali imate kakšne etične dileme, ali ste opazili kaj sumljivega, nepravilnega, s tem kolegom pošiljam drugačno sporočilo,« nam je dejala Marchejeva.

Tako ona kot Praprotnik se strinjata, da smo v veliko boljšem položaju kakor pred desetimi leti, družba je bolj transparentna, manj je odobravanja neetičnih ravnanj. K temu je pripomogla tudi medijska izpostavljenost goljufov. »Izvršni direktorji se zavedajo, da če nočejo biti na naslovnicah časopisov zaradi goljufij kot njihova konkurenca, morajo izpeljati določene ukrepe. Tveganju so izpostavljeni vsi.«

Dobro branje: Dan Ariely, The Honest Truth About Dishonesty: How We Lie to Everyone--Especially Ourselves

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.