Domov Ikonomija 11. April 2018.

Vlada proti prodajalcem tobaka, namesto proti tobaku

kajenje cigaret pepelnik
© Pixabay
Vlada z birokratskimi prijemi greni življenje prodajalcem cigaret, ki jim bo v prihodnje podrobneje gledala pod prste. Toda stroški kajenja bodo državo, ki bi se morala boriti za zmanjšanje porabe tobaka, še naprej stali okoli pet odstotkov BDP na leto.

Nova tobačna zakonodaja je lani znova razburila kadilce, ki so z vsakim novim zakonom izgnani dlje na obronke družbe. Država jih je začela odvajati od kajenja z zvišanjem trošarin, velikimi opozorili o škodljivosti kajenja, ki so do danes prerasla v neokusne fotografije, v katere so že nekaj časa oblečene škatlice za cigarete in embalaže drugih tobačnih izdelkov. Pregnani v dež in mraz, od lani pa celo z nekaterih teras. Zadnji udarec je prinesla nova definicija zaprtega prostora, ki je povzročila precejšnje ogorčenje med lastniki lokalov, katerih terase so bodisi danes spremenjene bodisi samevajo, saj na njih ni več kadilcev, ki ob jutranji kavici radi v pljuča vdihavajo mešanico nikotina in dima, v katerem se skriva več deset rakotvornih snovi.

50.000 € je zagrožena kazen za tiste, ki bi prodajali tobačne izdelke brez ustreznih dovoljenj.

Letos se bodo v zakonskem primežu znašli prodajalci tobačnih izdelkov. Lani sprejet zakon, katerega namen je med drugim omejiti porabo tobačnih izdelkov in s tem zmanjšati obremenitev zdravstvene blagajne, namreč predvideva, da bodo morali prodajalci do novembra letos pridobiti dovoljenja oziroma licence za prodajo tobačnih izdelkov. Vloge bo morala podati vsaka prodajalna posebej, torej vsak izmed številnih trgovcev, nekaj sto bencinskih servisov ali trafik. Toda tu se zgodba šele začne.

kajenje cigaret pepelnik | Author: Pixabay Pixabay

Tobak predstavlja tretjino prihodkov trafikantov

»Noben legalno prodajan izdelek ne naredi toliko škode na svetu kakor tobačni izdelki. Vsako leto ubijejo šest milijonov ljudi, in če ne bomo ukrepali, bo v 21. stoletju z njimi povezanih kar milijardo smrti,« je ob lanskem svetovnem dnevu brez tobaka opozoril dr. Tomaž Čakš, nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za področje obvladovanja rabe tobaka.

Tudi Slovenijo pestijo negativne posledice kajenja. Zaradi škodljive razvade ali bolje rečeno odvisnosti pri nas vsak dan umre deset ljudi, ocenjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Vsaka peta smrt zaradi raka je posledica raka pljuč, ki je v kar 90 odstotkih povezan s kajenjem. »Gospodarski stroški bolezni, ki jih je mogoče pripisati posledicam kajenja znašajo v Sloveniji okoli 944 milijonov evrov. Stroški za bolezni pripisane kajenju, ki so del skupnih izdatkov v zdravstvu pa so leta 2016 znašali okoli 225 milijonov evrov,« citirajo eno izmed študij pri Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo. Če k temu prištejemo še stroške zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti naj bi tobak državo »stal« okoli pet odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) na leto – torej dobri dve milijardi evrov, medtem ko država pobere približno štirikrat manj trošarin na tobak in tobačne izdelke.

Škodljivost kajenja je nesporna. Kljub temu se premiki na tem področju dogajajo počasi. Slovenska in tudi večina drugih vlad razvitega sveta se pod pritiski tobačnih lobijev odločajo za postopne korake na poti omejevanja rabe tobačnih izdelkov. Pač nismo Butan, azijska državica z 800.000 prebivalci in osemkrat nižjim BDP na prebivalca od Slovenije, katere vlada je leta 2010 prepovedala prodajo in uporabo tobačnih izdelkov. Takšna odločitev bi bila resda tvegana. Čeprav bi nedvomno prinesla določene koristi na področju izdatkov za zdravstvo, morda bi celo izboljšala produktivnost zaposlenih, vendar bi zaradi nje hkrati nehali v davčno blagajno teči evri od trošarin na tobačne izdelke. Zagotovo bi se krepko razširil črni trg, medterm ko bi nenadna prepoved prodaje tobačnih izdelkov pa bi močno udarila po tistih, ki danes legalno prodajajo cigarete in druge izdelke.

V trafikah podjetja 3Dva so, denimo, pojasnili, da predstavljajo tobačni izdelki približno tretjino vseh prihodkov. Mercatorju naj bi po naših informacijah prinesli od pet do deset odstotkov prihodkov. V Petrolu, na bencinskih servisih katerega se ponoči ustavljajo predvsem tisti, ki točijo gorivo ali kupujejo tobačne izdelke, je delež verjetno še nekoliko večji. Uradno nam prodajnih številk niso zaupali ne v Mercatorju ne v Petrolu. Vsaka motnja v utečenem sistemu prodaje tobačnih izdelkov ima lahko torej precej hude posledice za prihodke prodajalcev tobačnih izdelkov.

kajenje cigaret pepelnik | Author: Pixabay Pixabay

Birokratska grožnja prodajalcem

Ministrstvo za zdravje je odgovorno za pripravo pravilnika podeljevanja dovoljenj, ki jih bodo morali po novem imeti vsi prodajalci tobačnih izdelkov, vendar še vedno zamuja. In to krepko. Pravilnik bi moral priti do prodajalcev tobačnih izdelkov že lanskega novembra, pred približno pol leta, vendar je še vedno zgolj v pripravi. Pojasnilo ministrstva, da bodo dovoljenje lahko pridobili vsi samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje tovrstnih izdelkov, je bilo prodajalcem tobačnih izdelkov zgolj v slabo tolažbo, saj niso vedeli niti, ali bodo lahko zanj pravočasno zaprosili, kot tudi ne, kakšen pravilnik sploh bo. »Rok za oddajo vlog za izdajo dovoljenja je določen v zakonu, in to je letošnji maj.

Dr. Tomaž Čakš: Noben legalno prodajan izdelek ne naredi toliko škode na svetu kakor tobačni izdelki. Vsako leto ubijejo šest milijonov ljudi, in če ne bomo ukrepali, bo v 21. stoletju z njimi povezanih kar milijarda smrti.

Če pravilnik do takrat ne bo sprejet, pričakujemo od ministrstva za zdravje, da podaljša rok za oddajo vloge,« so pojasnili pri trafikah 3Dva, kjer tudi v primeru, da ministrstvo ne bo omogočilo pravočasne oddaje in odobritve vlog, ne bodo delovali na lastno pest in nadaljevali prodaje tobačnih izdelkov. »Vedno delujemo v skladu z zakonodajo in našimi internimi standardi. Bi se pa seveda v tem primeru delala gospodarska škoda, saj bi imeli izpad dohodkov iz prodaje tobačnih izdelkov, ki predstavljajo pomemben delež v naši celotni prodaji.« Podobno so se pred tedni spraševali tudi v Mercatorju: »Postavlja se vprašanje, ali bo sploh mogoče pravočasno vzpostaviti sistem za pridobitev dovoljenj, kot predvideva zakon.« Ker pravilnik, ki naj bi določal postopek izdaje dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov, še ni sprejet, sicer ne želijo vnaprej domnevati, kaj bo ta prinesel Mercatorju, kjer poudarjajo, da se vselej prilagajajo zakonodaji. Tako kot tudi v Petrolu, kjer napovedujejo, da bodo v skladu z zakonodajo vsa prodajna mesta pridobila ustrezno licenco za prodajo tobačnih izdelkov, ki predstavljajo pomemben delež v prodaji trgovskega blaga.

Pravilnika še ni, a v tem času se je zgodil zasuk v zgodbi. Čeprav zakon predvideva, da prodajalci, ki do 11. maja ne bi zaprosili za dovoljenje prodaje tobačnih izdelkov, ne bi smel nadaljevati s prodajo, ta omejitev po novem očitno ne bo obveljala. »Glede na nastalo zamudo pri vzpostavljanju informacijske podpore za oddajo vlog, bo prodaja tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov brez dovoljenja možna do 11. novembra letos,« so na vprašanja enega od prodajalcev odgovorili iz ministrstva za zdravje. V nadaljevanju pa pojasnili, da prodajalci, ki že opravljajo dejavnost prodaje in bodo za dovoljenje zaprosili do omenjenega datuma, do izdaje dovoljenja ne bodo v prekršku.

Zakaj je vprašanje licenc še vedno tako pomembno? Če oblasti ugotovijo, da trgovec, bencinski servis ali trafika nima dovoljenja za prodajo tobačnih izdelkov, lahko izrečejo globo v višini 50.000 evrov. Odgovorne fizične osebe pa bi morale v takšnih primerih seči v žep še za 5000 evrov.

Premalo ambiciozni

»Namen (uvedbe dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov) je vzpostavitev nadzora nad prodajalci tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov, učinkovitejše izvajanje zakonodaje s področja oglaševanja in prodaje tovrstnih izdelkov in posledično zmanjševanje dostopnosti teh izdelkov pri nas,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje in dodali: »Z uvedbo dovoljenj želimo zagotoviti tudi, da bodo pravico do prodaje tovrstnih izdelkov ohranjali le subjekti, ki bodo ravnali v skladu z zakonodajo, ki določa omejitve prodaje tovrstnih izdelkov.« Prodajanje cigaret mladoletni osebi bi tako pomenilo najprej trimesečno prepoved prodaje tobačnih izdelkov. Ob ponovnih kršitvah pa bi bilo dovoljenje za posamezni poslovni prostor lahko odvzeto tudi trajno, kar pomeni, da prodajalec ne bi mogel več zaprositi za petletno dovoljenje prodaje tobačnih izdelkov.

Kako učinkovit bo ta sistem, je težko napovedati. Vsekakor je precej manj ambiciozen od madžarskega, kjer so pred dobrimi petimi leti uvedli koncesijski sistem za prodajo tobačnih izdelkov na debelo in na drobno ter tako vzpostavili državni monopol nad trgom tobačnih izdelkov. »Koncesije se za 20 let podelijo vnaprej določenemu številu proizvajalcev in trgovcev [prodajalcev je 6000], ki so izbrani na javnem razpisu in za opravljanje te storitve državi plačajo določen znesek,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje, kjer poudarjajo, da število prodajnih mest pri nas ne bo vnaprej omejeno. Zaradi tega bodo najverjetneje omejeni učinki tega ukrepa.

V trafikah podjetja 3Dva so pojasnili, da predstavljajo tobačni izdelki približno tretjino vseh prihodkov. Mercatorju naj bi po naših informacijah prinesli od pet do deset odstotkov prihodkov.

A tudi madžarski sistem ima luknje. Na začetku je sicer kazalo dobro, saj se je obseg prodanih cigaret v enem letu po uvedbi nove zakonodaje po podatkih državnega davčnega in carinskega urada (NAV) skrčil za 40 odstotkov. Toda sočasno se je za štirikrat povečalo število prodanih cigaret na črnem trgu. Ko so oblasti udarile po trgovcih na črno, se je ponovno okrepila prodaja po koncesionarjih in lani so že začeli padati novi rekordi prodaje tobačnih izdelkov, ki so se najbolje prodajali med sezono velikih glasbenih festivalov.

Nadzor in zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov več kot očitno nista prav učinkoviti metodi za zmanjšanje porabe tobačnih izdelkov. Najbolj učinkovit in najcenejši ukrep za zmanjšanje porabe tobaka je dvig cen, poudarja Mihaela Lovše, presednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo. »Že desetodstotni dvig cen zniža uporabo tobaka za dva do osem odstotkov,« je dejal in dodala, da višje cene ustvarjajo dodatne prihodke za vlado, medtem ko ekonomske koristi odtehtajo stroške za predvidoma 15-krat. Največ naj bi pridobili revnejši in mladi, saj so bolj dovzetni za spremembe cen.

Boj proti škodljivim posledicam uporabe tobačnih izdelkov je izredno težaven. Kajenje je odvisnost in kadilci bodo zato vselej našli pot do cigaret, četudi na črnem trgu. Vlada mora zato najti ravnovesje med zmanjševanjem škodljivih učinkov kajenja in iskanjem optimalne davčne ureditve, ki bi prinesla v proračun čim večji del tistega, kar zaradi kadilcev izgubita gospodarstvo in zdravstvo.

Tudi nove embalaže, čeprav z njih v kadilce bolščijo pohabljeni kolegi v razvadi, niso prinesle zmanjšanja prodaje tobačnih izdelkov. Vsaj tega menda niso opazili v Mercatorju. Vprašanje je tudi, kakšni bodo učinki določila, ki je začelo veljati preteklo nedeljo in po katerem tobačni izdelki ne smejo biti na vidnem mestu v prodajnem prostoru. Za zdaj so povzročili zgolj dodatne stroške prodajalcem, ki so morali kupiti posebne omarice, s pomočjo katerih »skrivajo« tobačne izdelke pred kupci. A teh to verjetno ne bo zmotilo.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.