Domov Ikonomija 15. Junij 2017.

Večja požrtvovalnost v gospodarski diplomaciji

slovenija veleposlaništvo
Gospodarska diplomacija je za izrazito izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo zelo pomembna. Kako pomembna je politična podpora gospodarstvu, še posebno če se to želi dokazati v državah z močno centralno oblastjo, kaže uveljavitev slovenskih podjetij v Iranu, kjer Slovenija letos spet odpira veleposlaništvo. Načrtuje ga še v Maroku, Bolgariji, Združenih arabskih emiratih in na željo gospodarstva celo v Podsaharski Afriki.

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pravi, da je slovenska gospodarska diplomacija v zadnjih letih zabeležila opazen premik, predvsem po krizi se je začel odnos, kot pravi, spreminjati. »Zaposleni na veleposlaništvih in konzulatih kažejo več požrtvovalnosti, več je sodelovanja,« je pojasnil in povedal, da gospodarstveniki in podjetniki pogosto izražajo pohvale angažiranosti ljudi z veleposlaništev in predstavništev. »Med gospodarstveniki, ki sodelujejo z ljudmi v diplomaciji, je več zadovoljstva,« je povzel.

Da je gospodarska diplomacija v zadnjih letih »precej aktivnejša in bolj odzivna«, pravi tudi prvi mož Steklarne Hrastnik Andrej Božič. Diplomacijo uporabljajo v steklarni predvsem na trgih zunaj Evropske unije, v državah, kjer je centralna vlada močna in pravna negotovost večja, je pojasnil. Raziskave pred prodorom na določene trge naredijo sami v Steklarni Hrastnik, saj jim, kot pravi prvi mož družbe, predstavniki veleposlaništev in konzulatov ne morejo pomagati. »Lahko pa pomagajo pri vzpostavitvi stikov,« doda.

Država bi morala na ciljnih trgih, ki imajo potencial, nameniti več sredstev za sejme in predstavitve er ambasade in konzulate opremljati s produkti slovenskih proizvajalcev, ker je tudi to promocija, ne le vino.

Kljub splošnemu dobremu mnenju o gospodarski diplomaciji v zadnjih letih pa najde Hribar Milič prostor tudi za kritiko. Pojasnil je, da velik del gospodarske diplomacije temelji na dobri volji posameznikov, pozitivnem odnosu, medtem ko za aktivnejšo in učinkovitejšo promocijo ni dovolj finančnih sredstev. Enako meni tudi Božič. »Država bi morala na ciljnih trgih s potencialom nameniti več sredstev za sejme in predstavitve. Ter strogo opremljati ambasade in konzulate s produkti slovenskih proizvajalcev, ker je promocija tudi to, ne le vino,« dodaja. Ko se je država odločila, da zaradi finančne krize zapre nekatera veleposlaništva – v Lizboni, Stockholmu, Helsinkih in Dublinu jih je zaprla leta 2012, leto pozneje pa še v Iranu, ki ga je zahodni svet zaradi jedrskega programa osamil –, je gospodarstvo to odločitev sprejelo z neodobravanjem in kritiko. Nasprotno je lani sprejeta odločitev, da se Slovenija po odpravi sankcij »vrne« v Teheran, v gospodarstvu naletela na veliko odobravanje, zelo hitro so bili tudi že opazni rezultati skupnih prizadevanj. Duol bo gradil večnamensko poslopje ob letališču, Litostroj Power bo sodeloval pri gradnji hidroelektrarne, Iskratel, ki je podpisal pogodbo z nacionalnim telekomunikacijskim podjetjem, si obeta za 36 milijonov evrov poslov ... Slovenskim podjetjem zagotavljata podporo v Iranu državna SID banka in Gorenjska banka. Osemdesetmilijonski trg, ki je bil v zadnjih letih zaradi sankcij za zahodna podjetja zaprt, po odpravi sankcij pa je konkurenca hitro spet vzniknila, pomeni za slovenska podjetja veliko priložnost.

 | Author:

Odpirajo se Emirati, Maroko, Bolgarija

Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca je gospodarska diplomacija prioriteta slovenske zunanje politike, vrata pa bodo gospodarstvu, kot je razvidno iz njegovih napovedi, poskušali odpirati tudi v Maroku, Združenih arabskih emiratih in Bolgariji. Slovenija ima mrežo več kot 50 diplomatskih predstavništev in kozulatov, poleg treh omenjenih, ki naj bi jo obogatili še letos, v prihodnjem letu načrtuje še priprave na odprtje novega predstavništva v podsaharski Afriki. Interes za to je po Erjavčevih besedah izrazilo prav gospodarstvo.

Joc Pečečnik, lastnik podjetja Interblock: »Sam nič ne pričakujem od diplomacije. Nisem navajen, da bi čas izgubljal z diplomacijo in parkiranimi politiki.«

A vsi gospodarstveniki, tudi tisti povsem izvozno usmerjeni, pri svojem prodoru na tuje trge na gospodarsko diplomacijo sploh ne računajo. »Sam nič ne pričakujem od diplomacije. Politiki me še doma ne upoštevajo, kaj šele zunaj,« pravi Joc Pečečnik, lastnik podjetja Interblock, ki izdeluje igralniške avtomate. Pečečnik dodaja, da dela večinoma sam. »Posle sem sam odprl v 105 državah,« pravi in nadaljuje: »Nisem navajen, da bi čas izgubljal z diplomacijo in parkiranimi politiki. Če sem iskren, si sploh ne predstavljam, kako bi mi lahko priskrbeli posel ali mi pomagali.«

Slovenija bo diplomatsko mrežo širila

Toliko predstavništev Slovenija niti nima. Na zunanjem ministrstvu so nam pojasnili, da slovenska diplomatska in konzularna mreža trenutno vključuje 53 diplomatskih predstavništev in konzulatov, od tega 38 veleposlaništev, sedem stalnih predstavništev, pet generalnih konzulatov, en konzulat, en gospodarski urad in en urad. Mrežo je Slovenija zmanjšala leta 2012, ko je zaradi krize poleg že omenjenih veleposlaništev zaprla še generalni konzulat v New Yorku in konzulat v nemškem Düsseldorfu. Leto pozneje je nehal delovati tudi gospodarski oddelek v Kazanu, ki je deloval kot dislocirana enota veleposlaništva v Moskvi. Na zunanjem ministrstvu pojasnjujejo, da so omenjena predstavništva zaprli predvsem zaradi omejenih finančnih sredstev v času finančne krize, da bi krčenje diplomatske mreže nadaljevali, a slovenska vlada, kot pravijo, ne razmišlja. »Skladno s finančnimi možnostmi bo Slovenija diplomatsko mrežo širila,« dodajajo.

slovenija rim | Author: Bojan Žmahar Bojan Žmahar

In po kakšnem ključu se država odloči, kje bo odprla veleposlaništvo ali predstavništvo? Za odprtje veleposlaništva v Iranu je bilo po besedah Sama Hribarja Miliča zaslužno tudi gospodarstvo, da je eden od vzrokov za odprtje gospodarsko sodelovanje med državama, pa navajajo tudi ministrstvu za zunanje zadeve. V tem dodajajo še interes za politični dialog, druge vrste sodelovanja poleg gospodarskega, zaščito interesov državljanov in vizumsko poslovanje, zadnje prav tako tudi zaradi interesa gospodarstva.

Za celotno Evropo že stoletja ostaja mikavna tako imenovana svilna pot, ki staro celino povezuje s Kitajsko. V zadnjem času se ta starodavna besedna zveza omenja posebno v kontekstu kitajske infrastrukturne in kapitalske uveljavitve na Zahodu. Kitajska podjetja in vlagatelji, ki jih podpirajo močne kitajske banke, so dobrodošli v vseh državah na trasi svilne poti. Med državami na tej poti, na stiku Evrope in Azije, je tudi Gruzija, ki jo je pred kratkim obiskala slovenska gospodarska delegacija. Tam smo bili tudi mi. Več o poslovnih priložnostih v tej državi preberite na naslednjih straneh.


Kje vse so (bili) naši konzulati

Avstrijski Celovec, madžarski Monošter, nemški München, Trst in Šanghaj na Kitajskem so mesta, ki gostijo še vedno delujoče slovenske generalne konzulate. V ameriškem Clevelandu, ki je dom močne slovenske izseljenske skupnosti, deluje slovenski konzulat. Približno podobno dolg pa je tudi seznam mest, kjer smo imeli konzulate, pa smo jih zaprli. New York, Strasbourg, Podgorica, Split in Düsseldorf so mesta, kjer je Slovenija imela konzulate, a jih je iz različnih razlogov zaprla.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.