Domov Ikonomija 12. Januar 2017.

V trajnostni potrošnji ne zaostajamo za tujino

trajnostna potrošnja
© Jure Eržen
Trajnostna in odgovorna potrošnja postaja vse pomembnejša. Pri tem pa ne gre le za okoljsko dimenzijo, ampak tudi družbeno. In Slovenija v primerjavi z drugimi državami bistveno ne odstopa od povprečja.

Tipičen slovenski potrošnik se deklarira kot trajnostno naravnan, njegovo vedenje pa se, sodeč po raziskavah, razlikuje od tega. Pa vendar se trend k vse večji trajnostni naravnanosti krepi, je ugotovitve prvega dela projekta Trajnostna potrošnja v Sloveniji, ki so ga predstavili na ljubljanski Ekonomski fakulteti (EF) in pri katerem poleg EF sodelujeta še Fakulteta za družbene vede (FDV) in Inštitut za makroekonomska raziskovanja, za Svet kapitala strnila Mateja Kos Koklič z EF.

Trajnostni potrošnji najbolj naklonjeni starejši

Koncept trajnostne potrošnje sloni na uporabi blaga in storitev za zadovoljevanje osnovnih potreb, izboljšanju kakovosti življenja, ob hkratnem zmanjšanju rabe naravnih virov, strupenih snovi in odpadkov in onesnaževal v življenjskem ciklu, da ne bi ogrozili potreb prihodnjih generacij. Pri nas so, sodeč po študiji, v katero je bilo v spletni anketi zajetih 462 anketirancev, trajnostni potrošnji najbolj naklonjeni starejši, razlaga Kos Kokličeva. Je pa trajnostna potrošnja pomembna vrednota tudi za mlade, ki imajo jasneje izražene egoistične vrednote. To pomeni, da je trajnostno naravnan, če vidi, da je slednje zanj pomembno – če kupim ekoizdelek, bom s tem naredil nekaj za svoje zdravje. »Ti motivi po raziskavah, opravljenih v tujini, zmeraj prevladajo nad t. i. socialnimi – grajenje pozitivne podobe med pomembnimi drugimi in družbo skozi nakupe družbeno odgovornih izdelkov – in filantropskimi oziroma altruističnimi,« je za Svet kapitala pojasnila Urša Golob, profesorica na FDV.

Dodaja še, da so preliminarni rezultati raziskave potrdili izsledke tujih raziskav: »V povprečju so bolj trajnostno naravnane ženske v srednjih letih, z višjo izobrazbo.« To ugotovitev je sicer smiselno vzeti nekoliko z rezervo, pravi, kajti »nekateri tuji raziskovalci ugotavljajo, da je pri trajnostni potrošnji veliko bolj pomembna osredotočenost na nakupovanje oziroma vedenje in na situacijske dejavnike (pa tudi navade ipd.), ki nanj vplivajo, kot pa osredotočenost na porabnika in njegove sociodemografske značilnosti«.

vrt | Author: Pexels Pexels

Imamo veliko »odgovornežev«

Po opravljeni anketi so raziskovalci anketirance uvrstili v štiri skupine. Največjo pri nas sestavljajo »odgovorneži«, ki nadpovprečno izkazujejo tako altruistične vrednote kot komponente trajnostne ozaveščenosti, prevladujejo pa ženske, stare nad 35 let, praviloma višje izobražene, ki so glavne nakupovalke v družini. Najmanj je »nezainteresiranih«, ki vrednote in trajnostno ozaveščenost izkazujejo podpovprečno. »To so pretežno respondenti moškega spola, od katerih je približno polovica glavnih nakupovalcev v gospodinjstvu, po izobrazbeni sestavi pa imajo srednjo poklicno ali univerzitetno izobrazbo. Prevladujejo mlajši od 35 let, s povprečnim osebnim dohodkom,« razlaga Golobova.

»Deklarativci« izkazujejo nadpovprečno visoke altruistične vrednote in trajnostno naravnanost, vendar razmeroma nizko osebno občutenost za odgovornost in zaznano lastno učinkovitost.

V povprečju so bolj trajnostno naravnane ženske v srednjih letih, z višjo izobrazbo.

»Ekonomsko usmerjeni« izkazujejo podpovprečne altruistične vrednote in razmeroma nizke vrednosti pri vseh komponentah trajnosti razen zaznane ekonomske trajnostne naravnanosti. V tej skupini je malce več moških; kar zadeva nakupovanje, so vloge relativno porazdeljene, prevladujejo posamezniki s srednjo šolo ali univerzitetno izobrazbo, največ pa je mlajših od 35 let.

Tu so še »okoljski in družbeni ozaveščenci«, ki imajo razmeroma visoke povprečne vrednosti pri vseh komponentah, razen ekonomske trajnostne naravnanosti, in povprečno izkazane altruistične vrednote.

 | Author: Pexels Pexels

Splošen vtis? »Porabniki v Sloveniji so v povprečju precej podobni drugim porabnikom iz EU držav,« pravi Golobova. Smo pa bolj okoljsko naravnani, kar je lahko med drugim posledica okoljskega diskurza v našem prostoru. Temu pritrjuje tudi Tjaša Ficko, podžupanja ljubljanske mestne občine, ki meni, da smo danes bolj ozaveščeni, kot smo bili v preteklosti, in da se hitro privadimo na nekaj novega. Sistem izposoje mestnih koles Bicikelj v Ljubljani je tak primer, prav tako se je dobro uveljavil prevoz s kavalirjem.

Pri okoljski politiki povprečni

Večplastni projekt, ki odgovarja na vprašanja, kako celovito gledati na trajnostno potrošnjo, kamor poleg okoljskega vidika med drugim sodi odgovornost podjetij, sicer ne odstira primerjave Slovenije s svetom v drobovje, saj so pri projektu razvili svojo lestvico indeksov. Kljub temu pa je mogoče sklepati, da smo nekje v povprečju. Renata Slabe Erker z Inštituta za ekonomska raziskovanja je pojasnila, da so izbrali štiri indekse in jih primerjali z 28 evropskimi državami ter ZDA, Singapurjem in Novo Zelandijo, ki je najbolj primerljiva s Slovenijo. »Najbolje so po teh indeksih uvrščene skandinavske države. Pri okoljski politiki smo v Sloveniji pod povprečjem, medtem ko imajo najnižji ekološki odtis Bolgarija, Romunija in Hrvaška,« pravi.

Pri okoljski politiki smo v Sloveniji pod povprečjem, najnižji ekološki odtis pa imajo Bolgarija, Romunija in Hrvaška.

Po indeksih ekološki vtis in pričakovana življenjska doba ter kazalcu trajnostne konkurenčnosti smo na 19. mestu, kar je spet pod povprečjem, najbolje pa so uvrščene skandinavske države, Nova Zelandija in zahodnoevropske države. Kljub temu da so metodologije indeksov različne, so raziskovalci prišli do splošne ugotovitve, da je nizka raven bruto domačega proizvoda (BDP) cokla za trajnostni razvoj, medtem ko visoka raven BDP ne pomeni samoumevno tudi uravnoteženega razvoja na področju okolja in blaginje ljudi.

Mojca Suvorov s statističnega urada pa pravi, da mnogi niso zelo naklonjeni indeksom, ker se lahko znotraj njih kaj spremeni in se odrazi drugje. Nizozemska se je tako pojavila med »zelenimi« po Eurostatovi statistiki globalnih ciljev trajnostnega razvoja, ki govorijo o izkoreninjenosti lakote in se dotikajo zemlje, vendar je glede na kazalce ekološkega kmetijstva in bilance dušika na samem repu evropskih držav. 

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.