Domov Ikonomija 18. Januar 2018.

V čem sta si različna IPO iz devetdesetih let in ICO danes?

ljudje
© Pexels
Eno izmed neodgovorjenih ekonomsko-filozofskih vprašanj ostaja enako: ima gospodarska rast vedno pomen ali je samo rast zaradi rasti?

Niti največji zagovorniki tehnologije veriženja blokov ne zanikajo, da je mrzlica investiranja v kripovalute nevzdržna. Na borzo Bitstamp, kjer so na voljo za nakup zgolj štiri najbolj zaželene in največje digitalne valute, se vsak dan želi na novo registrirati 100.000 uporabnikov. Registracija na Bittrex, kjer ponujajo okoli 100 digitalnih valut, v času pisanja članka zaradi prevelikega navala ni bila mogoča, najprej morajo okrepiti ekipo za podporo novim uporabnikom, so zapisali na spletni strani. Prav nič manjši ni naval na druge kriptomenjalnice po vsem svetu.

Negotovo je, kaj bo po poku balona ostalo

Razumljivo je, da se ob nakupovalni evforiji na kriptotrgih, kjer vsi po vrsti, od frizerk do visokošolskih učiteljev in zdravnikov, vlagajo svoje prihranke v na novo nastale valute, nekateri celo prodajajo nepremičnine in jemljejo kredit, da bi čim bolj oplemeniti svoje bogastvo, opozorila o pazljivosti, da gre za balon, ki bo počutil, kar vrstijo. Da bo enkrat počilo, zagotovo ni dvoma. Manj gotovo je, kdaj bo počilo in kaj bo po poku kriptobalona ostalo. Katera bodo podjetja, ki bodo na podlagi zares revolucionarne tehnologije veriženja blokov spremenila družbo, kako in kdaj se bo to zgodilo?

Pravijo, da se iz zgodovine lahko marsikaj naučimo. Pa poglejmo. Pred natanko dvajsetimi leti, leta 1997, se je začelo investiranje v na novo nastala internetna in visokotehnološka podjetja precej povečevati. Amazon je 15. maja tega leta imel svojo prvo javno ponudbo delnic IPO. V zadnjem četrtletju pred IPO je bilo tri milijone dolarjev izgube, čeprav je v prejšnjem letu povečal prihodke za kar 28-krat. Njegova vrednost na borznih trgih je bila tedaj ocenjena na 438 milijonov dolarjev. Do današnjega večera, ko se v nasprotju s kriptoborzami delniške zaprejo, se je ta ocena povečala za 1000–krat, na 460 milijard dolarjev.

Apple je še vedno približno 140.000 milijonov več vreden kot vse digitalne valute skupaj.

Splošno uveljavljeno prepričanje še posebno v letih 1998 in 1999 je bilo, da so delnice Amazona, Googla in Cisca že precenjene. Investitorji in tudi laiki, ki so komaj poznali zakonitosti delovanja podjetij, so hiteli v porajajočo se Silicijevo dolino in vsepovprek ustanavljali in vlagali v podjetja, tudi tista, ki so komaj sploh imela kakšen produkt ali resen poslovni načrt. Pomembno je bilo le, da so razvijala nekaj povezanega z internetom in obljubljala visoke donose ob uvrstitvi na borzo.

balonček | Author: Pexels Pexels

Zapravili sto milijonov dolarjev in propadli

Dve izmed zelo priljubljenih podjetij z veliko medijske publicitete sta bili boo.com in pets.com. Prva družba je obljubljala prodajo modnih oblačil in dodatkov po spletu, druga pa spletno prodajo storitev in produktov za hišne ljubljenčke. Precej revolucionarni zadevi za tisti čas in dokaj običajni za današnji. Pets.com je porabil sto milijonov dolarjev investitorskih sredstev v slabih šestih mescih, še preden se mu je uspelo uvrstiti na borzo. Boo.com, ki je bil ustanovljen leta 1998, pa je v zgolj dveh letih sfrčal kar 140 milijonov dolarjev in nato pristal v stečaju. Kot zanimivost: njegov izvršni direktor in soustanovitelj Ernst Malmsten je danes izvršni direktor blagovne znamke luksuznega nakita izpod rok uspešne slovenske oblikovalke Lare Bohinc, je lani poročal Business Insider.

Posebno obljubo je imelo tudi podjetje Webwan, ki je leta 1999 dejalo, da bodo na spletu kupljeno hrano pripeljali v vsak ameriški dom. Podjetje je z 1,2 milijarde dolarjev investitorskih sredstev in 4500 zaposlenih dve leti pozneje postalo nelikvidno.

Za uglednega in uspešnega je v takratni evforiji veljal tudi podjetnik Kaleil Isaza Tuzman, ustanovitelj podjetja govWorks.com, ki si je prizadevalo, da bi državljani lahko parkirišča in druge javne storitve plačevali prek spleta. Plemenita ideja, za katero je Tuzman pridobil 60 milijonov dolarjev investitorskih sredstev, ni nikoli ugledala luči sveta. Tako kot njegove druge ideje ne. V letih 2006 in 2007 mu je na borzo uspelo uvrstiti svoji zagonski podjetji in z njima je zbral okoli 160 milijonov dolarjev, takoj prodal svoj delež in se umaknil iz javnosti. Ta je bila zelo presenečena, ko je kmalu po tem izvedela, da je Tuzman obtožen prelisičenja investitorjev in drugih tržnih mahinacij ter se skriva v Kolumbiji. ZDA so ga obsodile na dvajset let zapora, krivde za »ideje zgolj na papirju« ni nikoli priznal. Primerov takšnih in drugačnih podjetij, zanimivih in vročih, je precej.

Ob prelomu tisočletja in poku balona dot.com so podjetja, ki so razvijala spletne trgovine, propadala drugo za drugim. Ideja je bila prava, le čas še ne.

Največ pa verjetno pove graf rasti indeksa Nasdaq, ki je bil ustanovljen leta 1987 kot odziv na zlom borze v osemdesetih letih in ga je poganjala domneva, da bosta internet in računalništvo spremenila svet. Čisto zares sta ga, vendar ne tako, kot so si ljudje takrat predstavljali ali, bolje rečeno, ne še takrat. V letih od 1996 do 2000 je delniški indeks, ki je vključeval podjetja iz novega visokotehnološkega sveta, zrastel s 600 na 5000 točk.

V zadnjem letu starega tisočletja se je njegova ocenjena vrednost povečala za kar 86 odstotkov, medtem ko je indeks S&P 500 (stabilnih in uveljavljenih podjetij) zrastel le za 19 odstotkov. Leta 2000 je bila tržna kapitalizacija indeksa Nasdaq, o katerem je poročal ves svet, že vrtoglavih okoli 6000 milijard dolarjev. Investitorji in laiki so hiteli prodajali svoje delnice v trdno stabilnih podjetjih in mrzlično kupovati delnice internetnih. Toda med dogajanjem v balonu dot.com in današnjo kriptoevforijo je bistvena razlika. Če vrednost Nasdaq uskladimo z inflacijo, je bil ob poku balona vreden 9600 milijard dolarjev, vrednost vseh digitalnih valut pa decembra 2017 še ni dosegla 1000 milijard dolarjev. Je zaradi majhnosti domnevnega kriptobalona zato strah odveč ali pa zgolj drži, da smo šele na začetku?

Kriptotrg je še zelo majhen

Danes je digitalnih valut že več kot 1300. Največ jih je bilo izdanih v zadnjih dvanajstih mesecih, Slovenija naj bi jih po številu prebivalcev imela največ. Čeprav se ob novicah, da je bitcoin vreden že 17.000 dolarjev, zdi, da gre za veliko in pomembno stvar, še zdaleč ni tako. Vsaj ne v vrednostnem smislu. Fiat denar, ki se je od pojava prve digitalne valute bitcoina leta 2008 prelil v nakup digitalnih valut, je še vedno zanemarljiv z denarjem, ki ga investitorji prelivajo v druge trge od finančnih, nepremičninskih in delniških, da o denarnih in posojilnih sploh ne govorimo.

Vrednost izkopanega zlata bo še vedno krepko prekašala vrednost bitcoina, tudi ko bo enkrat izkopanih vseh 21 milijonov bitcoinov. Skupna vrednost zlata na trgu znaša vrtoglavih 8200 milijard dolarjev, bitcoina pa v drugem tednu januarja približno 260 milijard dolarjev.

Skupna tržna kapitalizacija vseh 1384 digitalni valut na dan 8. januar je bila dobrih 750 milijard dolarjev, Appla pa na isti dan 890 milijard dolarjev. Zgolj osebno premoženje Billa Gatesa, milijonarja iz Microsofta, je z 86 milijardami dolarjev julija letos bilo še enkrat večje, kot je bila takrat celotna vrednost bitcoinov.

Kljub zdaj precej majhnemu delu finančnih sredstev v kriptosvetu formalnopravna vprašanja ostajajo neodgovorjena, čeprav so za nadaljnji razvoj tehnologije veriženja blokov izjemno pomembna. Ena izmed potrebnih regulativnih sprememb je zaščita investitorja. Ker še ni jasno, kaj zanj na sodišču pomeni, če vloži deset ali več sto tisoč evrov v podjetje in namesto klasičnih delnic prejme njegove kovance ali žetone, podjetje pa izgine, ugasne ali se šele kasneje pokaže, da je poslovalo zgolj na digitalnem papirju, se tisti večji še raje držijo ob strani in čakajo, kaj se bo z denarjem množice in razvojem tehnologije zgodilo.

Perverzno drage zabave in medijska vročica

Opazovanje obnašanja mladih IT-podjetnikov, ki običajno pustijo fakulteto v prvem ali drugem letniku in se podajo v podjetniške vode, od Slovenije, Tokia do Silicijeve doline kaže podoben vzorec kot na prelomu stoletja, me je opozoril starejši ruski investitor na nedavni blockchain konferenci. »Na ICO zbran denar se troši vsepovprek. Zdi se, da se na novo pečeni milijonarji s tem ne obremenjujejo preveč. Nekateri so pač prepričani, da bo vrednost kriptotrgov rastla v nedogled, denarja za razvoj pa tako nikoli ne bo zmanjkalo,« mi je dejal.

Bil je novembrski večer. V poslovno zgradbo v elitnem delu Seattla so začele prihajati trebušne plesalke in najete manekenke. Prostor je bil poln najimenitnejših jedi in penine. Pisalo se je leto 1997 in eden izmed informacijsko tehnoloških start upov je slavil odprtje novih pisarniški prostorov, za katere je namenil vrtoglavih šest milijonov dolarjev. Stroški zabav, ki so jih prirejali tudi ob priložnostih, ko je bila prenovljena spletna stran, so znašali okoli 10.000 dolarjev, zabave ob uspešnih uvrstitvah na borzo pa so običajno stale več milijonov dolarjev. Primerov visokoletečih idej, ki naj bi s pomočjo interneta spremenili ekonomsko krajino v devetdesetih letih, je bilo v tistih časih zares ogromno. Mediji so o njih poročali z enakim entuziazmom, kot danes poročamo o zanimivih projektih, ki delujejo na podlagi tehnologije veriženja blokov.

»Ne vemo, kam z vsem denarjem,« smo predstavniki medijev na decembrski dan, ko so vrednosti digitalnih valut bile več dni v zelenih številkah, lahko slišali od ustanovitelja enega izmed podjetji, ki je na ICO zbral več milijonov evrov in nas je povabil na ogled novih razkošnih pisarniških prostorov.

Tudi v kriptosvetu zabava ne bo trajala večno

Leta 1999 se je vložek investitorjev na dan uvrstitve na borzo povečal za povprečno 71 odstotkov, leta 2000 za 57 odstotkov. Netscape, na primer, je na prvi dan uvrstitve na borzo povečal vrednost delnice s 25 na 75 dolarjev. Se je toliko povečala tudi vrednost vaše kriptovalute?

Zgodovina je pokazala, da je na dolgi rok izmed več tisoč v devetdesetih letih ustanovljenih podjetij kasneje uspelo le redkim, med njimi Amazonu, Ciscu, Googlu in Ebayu. Ob poku balona dot.com med letoma 2001 in 2002 so tudi ti – danes nedvomno največji velikani svetovne ekonomije – veliko izgubili. Ciscu je vrednost delnice padla za 86 odstotkov. Indeks Nasdaq je strmoglavil na 1800 milijard dolarjev.

Kdo bo torej po naslednjem poku balona zares spremenil svet? Danes je nemogoče odgovoriti na to vprašanje. Verjetno pa imajo večjo možnost tisti, ki z zbranimi sredstvi ravnajo previdno in dolgoročno ter imajo namesto na elitnih lokacijah pisarne v kakšnih neuglednih uličicah med prodajalnami burekov.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.