Domov Ikonomija 17. Julij 2017.

V Banki Slovenije za odvetnike v dveh letih več kot 300 tisočakov

banka slovenije
© Leon Vidic
Več kot tri leta po uvedbi izrednih ukrepov v bankah in ko se počasi končuje pisanje zakona, ki bo predstavljal podlago za tožbe razlaščenih imetnikov obveznic, ima Banka Slovenije na sodiščih odprtih več kot 40 sporov. A tožijo tudi centralni bankirji.

»Za vsa opravila, za katera predpisi o nagradah za delo odvetnikov dopuščajo povečanje nagrade, določene s tarifo, priznam tudi povečano nagrado,« piše na pooblastilu Odvetniški družbi Čeferin za vložitev ustavne pritožbe proti odredbi okrožnega sodišča, ki jo je podpisal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Ustavna pritožba, ki jo spremlja še pobuda za presojo ustavnosti zakona o kazenskem postopku, se nanaša na kriminalistične preiskave v Banki Slovenije, pri katerih naj bi bilo v skladu z mnenjem centralne banke poseženo v njene pravice.

Postopek se dejansko navezuje na sanacijo bančnega sistema iz leta 2013, saj se preiskava, spomnimo, nanaša na domnevne nepravilnosti pri določanju kapitalske luknje NLB. Na postopke, povezane z ukrepi za sanacijo bank v letu 2013, se sicer tudi po pojasnilih Banke Slovenije nanaša skoraj celotni znesek stroškov odvetniških storitev v letih 2015 in 2016. Ti so lani dosegli več kot 183 tisoč evrov, leto prej nekaj manj kot 120 tisoč evrov. Kolikšen delež stroškov se nanaša na postopke, v katerih je Banka Slovenije tožena stranka, in kolikšen delež na postopke, s katerimi skuša banka na sodiščih zagotoviti nedotakljivost dokumentov Evropske centralne banke (ECB), ki naj bi jih v preiskavi zajeli kriminalisti, ni znano.

Sodelujejo s štirimi odvetniškimi pisarnami

Poleg Odvetniške pisarne Čeferin je imela Banka Slovenije v zadnjih letih sklenjene pogodbe sicer še s hrvaškim odvetnikom Željkom Matijevićem, pisarno s sedežem v Avstriji Grilc Vouk Škof in mednarodno odvetniško pisarno Freshfield Bruckhaus Deringer. Slednji sta Banko Slovenije zastopali pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu, ki je, spomnimo, na pobudo ustavnih sodnikov presojalo zakonsko podlago za sanacijo slovenskih bank in izbris podrejenih obveznic. Najemanje odvetniških storitev naj bi v preteklosti po neuradnih podatkih sicer povzročalo tudi določena razhajanja v mnenjih in stališčih članov sveta Banke Slovenije, guverner pa je bil hkrati deležen kritik, da ga Odvetniška pisarna Čeferin, ki zastopa centralno banko, zastopa tudi zasebno. V odvetniški pisarni so to zanikali.

Za zaposlene dva milijona več

Ne le za odvetnike, tudi sicer porabi centralna banka iz leta v leto več. Stroški poslovanja so lani dosegli 33,1 milijona evrov in so bili tako za 2,4 milijona evrov višji od stroškov leto prej.

V centralni banki kljub kritikam, da imajo iz leta v leto manj pristojnosti, medtem ko število zaposlenih vseskozi raste, namesto da bi se zniževalo, povečujejo stroške dela. Ti predstavljajo levji delež stroškov poslovanja banke in so lani znašali že več kot 22 milijonov evrov, kar je dva milijona več, kot so znašali leto prej, ko so imeli le enega zaposlenega manj. Od sanacije bančnega sistema leta 2013, ki je številne banke prisilila v zmanjševanje obsega poslovanja in racionalizacijo, so se stroški dela v Banki Slovenije tako povečali že za okoli štiri milijone evrov. Še leta 2014 so namreč znašali dobrih 19 milijonov evrov, leto prej še slab milijon evrov manj. Za vodstvo, člane sveta Banke Slovenije, guvernerja in štiri viceguvernerje, nameni Banka Slovenije sicer na leto okoli 700 tisoč evrov.

Več zaposlenih zaradi večjega obsega nalog

Kot med drugim pojasnjujejo v banki, ki je imela lani 448 zaposlenih, 31 več kot konec leta 2013, je povečanje stroškov dela posledica »nadgradnje ključnih funkcij Banke Slovenije«, spremembe kvalifikacijske strukture zaposlenih in približevanja izhodiščne plače minimalni plači v Republiki Sloveniji. »Razlog za povečanje števila zaposlenih je povečanje obsega nalog predvsem v okviru enotnega mehanizma nadzora in s tem povezano vzpostavljanje novih služb, kot je služba za reševanje, ter pripojitev Centralnega kreditnega registra,« pojasnujejo v Banki Slovenije rast števila zaposlenih.

Glavni vir prihodkov Banke Slovenije so obresti od instrumentov in portfeljev denarne politike ter od lastnih naložb v vrednostne papirje. Neto obrestni prihodki, ki so lani znašali 78 milijonov evrov, so bili za kar 20 milijonov evrov višji kot leto prej, glavni razlog pa so, kot pojasnjujejo v banki, višja stanja portfeljev denarne politike in negativno obrestovane vloge.

Komentarji 2 Poglejte vse
  • VZMD 15:53 17.julij 2017.

    Preko 60.000 EUR smo bili v VZMD doslej primorani nameniti samo za sodne takse v teh sodnih postopkih zaradi izbrisa oz. (neupravičenih!) razlastitev imetnikov delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank ... www.youtube.com/watch?v=V3Xyh2_DrjE www.youtube.com/watch?v=gwMCa4v07TA www.youtube.com/watch?v=6XUawCHHn8w www.youtube.com/watch?v=PC9BfVnR-0k www.youtube.com/watch?v=GIF2_3Jk4q8 www.youtube.com/watch?v=InATbl2wPnw www.youtube.com/watch?v=hXz0LAazJWo www.youtube.com/watch?v=vXpezj0t5as

  • VZMD 13:45 17.julij 2017.

    »ROP STOLETJA« - soočenje z argumenti in razkritje zavajanj predstavnikov BS in prejšnje Vlade RS na seji Komisije za nadzor javnih financ, 13. februarja 2015. www.youtube.com/watch?v=vXpezj0t5as

Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.