Domov Ikonomija 19. Avgust 2017.

Umazana razmerja: ljudje in pametni telefoni

Ženska s pametnim telefonom
© Reuters
Če ne najdem pametnega telefona, se počutim izgubljeno, pravi več kot tretjina Slovencev. Skoraj toliko jih je, ne glede na to, kje so, vedno povezanih z internetom. Telefon preverimo več kot dvestokrat na dan.

Pametni telefon je pravzaprav postal že del sodobnega človeka. Od sedmih milijard zemljanov ima mobilni telefon kar šest milijard ljudi, samo 4,5 milijarde pa ima dostop do ustreznih sanitarij. V hitrem vsakdanu nenehno preverjamo obvestila na svojih mobilnih napravah, pregledujemo objave prijateljev na facebooku, čivkamo po twitterju ... Pri svoji odvisnosti od pametnega telefona smo šli tako (pre)daleč, da z napravo zaspimo in se zbudimo, se zaradi nje kregamo s partnerjem in otroki ter jih celo nosimo s seboj na stranišče. Po nekaterih navedbah namreč kar 75 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov svoje naprave nosi s seboj v toaletne prostore, četrtina moških priznava, da med uriniranjem raje sedijo, da imajo proste roke za uporabo telefona.

Preverimo ga več kot dvestokrat na dan

Podatki o pogostosti uporabe so zastrašujoči in se jih morda niti ne zavedamo, številke pa udarijo po glavi. Zaposleni namreč uporabljajo pametni telefon med službenim časom, pa seveda tudi zunaj njega, ponoči, med počitnicami, ne zmorejo se odpovedati preverjanju elektronske pošte, četudi ne pričakujejo ničesar pomembnega. Vsak drugi oziroma 57 odstotkov ljudi zjutraj, ko se zbudi, nemudoma preveri telefon, skoraj 60 odstotkov preverja telefon več kot dvestokrat na dan. Ker smo neprestano prilepljeni na telefon, se kregamo z otroki, pa tudi s partnerji in starši; pri tem prednjačijo Italijani in Poljaki, pod evropskim povprečjem prepirov pa so Angleži in Nizozemci.

 | Author:

Kakšen je povprečen uporabnik v Sloveniji

Telekom Slovenije ima skoraj 46-odstotni delež trga mobilne telefonije. Njegov povprečni uporabnik mobilnih storitev na mesec opravi okoli 200 minut klicev, pošlje sto esemesov in porabi dober 1 GB prenosa podatkov. »Sicer imamo na eni strani zahtevnejše uporabnike, ki izstopajo predvsem po uporabi mobilnega prenosa podatkov, na drugi pa manj zahtevne in cenovno bolj občutljive uporabnike. Zahtevnejši uporabniki porabijo kar 20-krat več prenosa podatkov kot manj zahtevni.

Največji uporabniki prenosa podatkov so mladi, ki porabijo celo dva- do trikrat več od zahtevnih uporabnikov drugih starostnih skupin,« razkrivajo na Telekomu. Mladi izstopajo tudi po uporabi sporočil SMS, saj jih na mesec pošljejo od dva- do trikrat več kot povprečni uporabnik. Se pa kaže trend upadanja poslanih SMS-ov pri mladih, ki jih nadomeščajo s komunikacijo z različnimi aplikacijskimi rešitvami, kot so viber, snap chat, facebook ... Podobno razkrivajo podatki statističnega urada, ki kažejo, da je v prvem četrtletju letos prvič upadlo število poslanih SMS-ov v segmentu zasebnih uporabnikov v zadnjih petih letih. Iz raziskav na Telekomu ugotavljajo tudi, da v zadnjem času najmlajši svoj prvi mobitel dobijo ob vstopu v večjo samostojnost, ko začnejo obiskovati prostočasne aktivnosti in samostojno odhajajo v šolo. Najmlajši dobijo svoj prvi mobitel prej, kot je bilo to v navadi pred desetimi leti.

Telefon vpliva na vsa področja življenja

Proizvodnja, storitve in poslovni modeli so se zaradi vse hitrejšega tehnološkega razvoja temeljito spremenili, kar je vplivalo tudi na organizacijo dela. Proizvodna podjetja se vse bolj srečujejo z vsenavzočo omreženostjo ljudi, stvari in strojev. Trendi digitalizacije imajo z 39 odstotki največji vpliv na področju financ in zavarovalništva, sledijo komunikacije, zdravstvo in kemična industrija. Svet sodobnih tehnologij bo najbolj udaril storitveno industrijo, po nekaterih ocenah najprej banke, katerih številne poslovalnice z zaposlenimi vred bodo postale hiše duhov, saj se bo njihovo število v prihodnje močno zmanjšalo.

Digitalizacija spreminja vsa področja bančnega poslovanja, ugotavljajo v NLB. Vrste pred bančnimi okenci so že zdaj zgodovina. V NLB število uporabnikov mobilne banke raste, vsak mesec imajo po več tisoč novih, skupno število uporabnikov mobilne banke se približuje 100.000. Spletno banko uporablja tretjina vseh njihovih komitentov, ki jih je več kot 700.000, in kar 90 odstotkov plačil je opravljenih po računalniku ali pametnem telefonu.

 | Author:

Pomembne spremembe tudi 
pri oglaševanju

Naše navade in pogostost uporabe pametnega telefona so pomembne tudi za oglaševalsko industrijo. V družbi iPROM, vodilni digitalni agenciji pri nas, so povedali, da je lani digitalno oglaševanje zraslo za 33,2 odstotka. To Slovenijo uvršča na drugo mesto po rasti v EU. V Sloveniji digitalno oglaševanje pomeni že 24 odstotkov celotnega oglaševalskega kolača. »Splet ima zagotovo največji trend rasti, seveda na račun upada tiska in TV, kar je po svoje logična posledica digitalne preobrazbe ekonomije v zadnjih letih. V Angliji je letos v prvi polovici leta tako zakup na digitalnih medijih presegel 50 odstotkov celotnega oglaševalskega kolača, na račun upada deleža na drugih medijih. Spremenjenih nakupnih navad potrošnikov se seveda zaveda vse več oglaševalcev, ki temu prilagajajo tudi svoje tržno komunikacijske strategije in vedno več denarja namenjajo digitalnim kanalom,« pojasnjuje Andrej Ivanec, direktor medijskega načrtovanja.

Po aktualni raziskavi o tehnoloških značilnostih naprav, s katerimi uporabniki dostopajo do digitalnih medijev iz junija letos, se sicer rast uporabe mobilnih telefonov v Sloveniji upočasnjuje. Z analizo se ugotavlja, da se rast mobilnega dostopa do digitalnih vsebin upočasnjuje v primerjavi s prejšnjimi leti in da so računalniki še vedno ključni pri poglobljenem pregledovanju digitalnih vsebin. Večina uporabnikov za dostop do interneta danes uporablja mobilne naprave, za poglobljeno prebiranje vsebin in spletno nakupovanje pa še vedno raje računalnike.

Uporaba 
pametnih telefonov dosegla vrh

Penetracija uporabe pametnih mobilnih telefonov počasi že dosega stopnjo zasičenosti. »V zadnjih meritvah smo opazili, da pametni telefoni uporablja že 85 odstotkov slovenske spletne populacije. Vendar pa to še ne pomeni, da uporabljamo tudi možnosti in funkcionalnost, ki jih ponujajo spletni servisi oziroma ponudniki. V zadnjih letih so bila družbena omrežja gotovo glavni gonilec uporabe pametnih telefonov, vendar se nabor področij počasi širi. Ocenjujem, da so trenutno postali pomembnejši gonilci lokacijski servisi z google maps na čelu. Google v svoje zemljevide vpeljuje veliko novosti in dodatnih informacij o lokacijah. Pričakujem, da bo kratkoročno na povečanje uporabe oziroma uporabnosti pametnih telefonov dodatno vplivalo še povečanje e-poslovanja z mobilnimi napravami in navsezadnje še s športom in zdravjem povezane storitve oziroma aplikacije,« napoveduje Matjaž Robinšak iz družbe za trženjsko svetovanje in raziskave Valicon.

Matjaž Robinšak, Valicon: 
»Ko se neka naprava integrira v toliko različnih vidikov osebnega življenja, 
v resnici postanemo odvisni od nje.«     

Pametni mobilni telefon po njegovih besedah postaja osrednja naprava, s katero imajo uporabniki dostop do čedalje več različnih »življenjskih« storitev. Od stikov s prijatelji in družbenih omrežij in vse do bančnih računov, nakupovanja, plačevanja in navsezadnje telefon postaja zdravstveni svetovalec in nas opominja, ko se premalo gibljemo in se neprimerno prehranjujemo. Ko se neka naprava integrira v toliko različnih vidikov osebnega življenja, dejansko postanemo odvisni od nje. »Pametni mobilni telefon je postal pomembnejši od denarnice in pomembnost bo še bolj intenzivna v bližnji prihodnosti. Že danes nas veliko lahko reče, da je na teh napravah velik del naših življenj,« dodaja.

Razlike med 
baby boom, 
x, y in z generacijo

Obstajajo pa razlike med uporabniki, ki jih po Robinšakovi oceni najlažje pojasnjujemo z generacijami. Starejše generacije X (35–55 let) in baby boomers (55+ let) imajo previdnejši odnos do pametnih mobilnih telefonov. Na drugi strani imamo generacijo Y (25–35 let), ki so že odraščali s facebookom in so nanj in na internet že veliko bolj navezani. Vendar pa je še bolj intenzivna razlika z najmlajšimi, generacijo Z, ki so tako rekoč vstopili v internet z mobilnimi telefoni (in ne z računalniki). »To je tudi generacija, ki je ni več na facebooku, ampak uporabljajo novejše izpeljanke, kot so snapchat, musicaly ipd. Tukaj zaznavamo najintenzivnejšo povezanost z mobilnim telefonom. Mi, starejši uporabniki, raje odložimo telefon, ko pridemo domov, današnji 15-letniki pa so dobesedno zalepljeni z njimi in te naprave nenehno cinglajo,« še dodaja. Naloga staršev bo pri tem ključna, saj je najstnikom treba razložiti možne zlorabe ter da za sabo puščajo digitalno sled, ki se je danes še niti ne zavedajo.

Kdaj govorimo o zasvojenosti

Zasvojenost z novimi tehnologijami pride v hišo čisto potiho. »Računalniki, pametni telefoni, tablice, vsa nova moderna tehnologija dopolnjujejo naše delo in je lahko zelo koristno. Pa vendar smo včasih zaradi vseh teh pametnih naprav preobremenjeni in v skrajnem primeru lahko tudi zasvojeni. Najmočnejša, najpogostejša je med mladimi zasvojenost z uporabo pametnega telefona,« je za majsko številko Ona Plus povedal Miha Kramli, vodja ambulante za zdravljenje odvisnosti, ki deluje pri Zdravstvenem domu Nova Gorica in je prvi, ki se je pri nas začel ukvarjati z nekemičnimi oblikami zasvojenosti.

Ko je pred dobrimi 17 leti njihova ambulanta začela delovati, so imeli 98 odstotkov narkomanov, torej kemičnih zasvojencev. Danes imajo 219 nekemičnih zasvojencev in 228 kemičnih. Vsak dan v njihovi ambulanti dobijo vsaj štiri klice ljudi na pomoč, ker so njihovi svojci ali prijatelji zasvojeni z virtualnim svetom. Med mladimi, starimi od 10 do 16 let, je najpogostejša zasvojenost s pametnimi telefoni. Tehnologija ni problem, problem je šibka osebnost, pravi Kramli. Kdaj škodljiva navada postane zasvojenost? Ko ne moremo več živeti brez nje. Podatki kažejo, da pametni telefon ni (več) težava le za otroke in mladostnike.


Umazanija 
na telefonih

Telefoni so pravo gnezdo bakterij, opozarja WebMD. Kar 92 odstotkov mobilnih telefonov v Veliki Britaniji nosi bakterije, med drugim bakterijo E.coli, ker si ljudje po obisku stranišča ne umijejo rok. Vsak šesti telefon nosi tudi omenjeno bakterijo, ki je v človeškem črevesju.


Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.