Domov Ikonomija 07. Februar 2018.

Trumponomika ante portas!

davos wef
© Reuters
»Občasno si vsi postavljamo globlja vprašanja, na primer, zakaj je na svetu toliko gorja,« je v Davosu dejal harvardski profesor Steven Pinker. Svetovni gospodarski forum odlikujejo tudi razprave, ki jih sredi gospodarskih, političnih in socialnih pretresov pogosto odrivamo na stran, čeprav je letos največ pozornosti vzbudil ameriški slon v trgovini z davoškim porcelanom Donald Trump.

Kako lahko izboljšamo položaj, kako naj svojemu življenju damo smisel in cilj, je spraševal profesor Pinker. Strokovnjak za razsvetljenstvo osemnajstega stoletja verjame, da bi morali ideologijo, ki temelji na razumu, znanosti, humanizmu in napredku, zagovarjati z enako strastjo, kot svoje zagovarjajo pripadniki drugih ideologij.

Število Trumpovih volivcev kaže, da se v ZDA mnogi počutijo kot poraženci globalizacije ter verjamejo očitkom, da je Kitajska ukradla ZDA celotne panoge v industriji in s tem tudi več milijonov delovnih mest.

V odgovor tistim, ki ne opazijo napredka zadnjih 250 let, profesor Pinker odgovarja s podatki o umrljivosti, ki se je v tem času s povprečnih tridesetih let zvišala na sedanjih osemdeset in se hitro vzpenja tudi na do zdaj odrinjenih območjih, na primer v Afriki. V osemnajstem stoletju tudi v najrazvitejših državah tretjina otrok ni doživela petega leta, zdaj najpočasnejši pri njenem znižanju na minimum sledijo razvitim. Na začetku devetnajstega stoletja je v ekstremni revščini, ki po definiciji Svetovne banke pomeni 1,90 dolarja na dan, živelo devetdeset odstotkov svetovnega prebivalstva, zdaj le še deset odstotkov. Cilj je njeno izkoreninjenje v prihodnjih dvajsetih letih. Profesor Pinker navaja še več drugih statistik, ki kažejo, da smo danes premožnejši, uspešnejši in celo srečnejši kot kdajkoli prej.

Takšen pogled zahodno ideologijo vidi kot sredstvo za gigantski obračun z revščino najprej v pionirkah industrijske revolucije in zdaj povsod po svetu. Ameriški predsednik Donald Trump verjame, da nekateri grdo izkoriščajo svobodne družbe, ki so omogočile takšen razcvet. Ter še posebno ZDA. »Drugim državam smo dovolili subvencioniranje njihovih proizvodov, devalviranje njihovih valut in goljufanje na vse mogoče načine,« je analiziral že v svojem znamenitem pensilvanskem govoru junija leta 2016, v katerem je predstavil konkretne načrte za postavljanje Amerike na prvo mesto. »Bilijoni naših dolarjev in milijoni naših delovnih mest so se zato preselili v tujino. Po vsej državi obiskujem mesta, v katerih je v minulih dvajsetih letih izginila tretjina ali celo polovica industrijskih delovnih mest. Zdaj uvažamo skoraj 800 milijard več dobrin, kot jih izvažamo, tako ne moremo nadaljevati. To ni naravna katastrofa, to je politična katastrofa, ki smo si jo zadali sami.«

davos wef trump | Author: Reuters Reuters

Trump je v Davos prišel z dvema ukrepoma proti tistim, ki jih obtožuje slabljenja Amerike in še posebno njenega delavskega razreda. Tik pred prihodom v švicarsko gorsko letovišče, do zdaj zatočišče globalizacijsko naravnanih poslovnežev, politikov in drugih, je pribil tridesetodstotne ali še višje carine na uvoz sončnih celic in pralnih strojev, že decembra pa je temeljito znižal davke in med njimi še posebno podjetniške s pristojbino ob vračanju kapitala vred. S prvim ukrepom je izstrelil svarilni strel v smer Kitajske, ki jo obtožuje načrtne ofenzive na ameriško industrijo, ter Južne Koreje, z drugim pa vabi v Davosu zbrane in druge poslovneže k investicijam v spet konkurenčne ZDA. Nekatere je takoj po prihodu v Davos sprejel na večerji in med izbranci je bila polovica nemških s Siemensovim Joejem Kaeserjem na čelu. Ta je sklenil, da bodo plinske turbine razvijali v ZDA, Bayer tam investira šestnajst milijard dolarjev, Adidas pa v Georgii odpira tovarno športnih čevljev, je o pogovorih poročal časopis Die Welt. Za nemške sindikaliste so takšne obljube zelo cinične, še posebno Siemensove, saj je podjetje pred kratkim zaprlo tovarno v vzhodnonemškem Görlitzu.

davos wef | Author: Reuters Reuters

Sporen gospodarski preporod ZDA

Na drugi strani obale Atlantskega oceana pa Trump že naznanja ponovno rojstvo močne in cvetoče Amerike: »Nikoli ni bil boljši čas za zaposlovanje, gradnjo, investiranje in rast v Združenih državah kot zdaj, Amerika je odprta za posle in spet smo konkurenčni.« Davčna reforma, ki jo je uvedel decembra, je zanj najpomembnejša v zgodovini ZDA.

Steven Pinker: Na začetku devetnajstega stoletja je v ekstremni revščini, ki po definiciji Svetovne banke pomeni 1,90 dolarja na dan, živelo devetdeset odstotkov svetovnega prebivalstva, zdaj le še deset odstotkov. Cilj je njeno izkoreninjenje v prihodnjih dvajsetih letih.

Ocenil je, da ZDA po letih stagnacije spet doživljajo močno gospodarsko rast, borze hitijo od enega rekorda k drugemu, potrošniško, poslovno in industrijsko zaupanje je največje v zadnjem desetletju. Ustvarili so več milijonov delovnih mest, novi zahtevki po nadomestilu za brezposelnost so najnižji v polovici stoletja, še posebno med Američani afriškega in južnoameriškega rodu, je sebe in svojo vlado pohvalil Trump. V času lažnih novic, o katerih rad govori tudi Trump, je najpomembnejše vprašanje, koliko so njegove besede o gospodarskem preporodu ZDA resnične. Kritiki navajajo, da je lanska ameriška gospodarska rast znašala 2,3 odstotka, kar je za ZDA bolj povprečna številka, davčne reforme vzornika republikanskih reformatorjev Ronalda Reagana naj bi segle globlje, brezposelnost med temnopoltimi Američani je še vedno zelo velika in milijoni »jeznih belih moških« se še niso vrnili na trg delovne sile. Poleg tega so v ameriški zvezni komisiji za mednarodno trgovino, ki je agencija vlade ZDA, zavrnili Trumpove gigantske carine za kanadskega proizvajalca letal Bombardier, ki so jih uvedli po pritožbi domačega Boeinga o domnevnih dampinških cenah.

A Trumpovih ukrepov ne gre podcenjevati, še posebno ne davčnih, ki odpravljajo pomembno oviro za delovanje domačih in tujih podjetij v ZDA. Že število Trumpovih volivcev kaže, da se v ZDA mnogi počutijo kot poraženci globalizacije ter verjamejo očitkom, da je Kitajska ZDA ukradla celotne panoge v industriji in s tem tudi na milijone delovnih mest. Mnogi so prej volili demokrata Baracka Obamo, zdaj pa ploskajo ugotovitvam konservativne ustanove Heritage Foundation, da je Trump uresničil že dve tretjini njihovih gospodarskih in drugih priporočil in celo v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) priporočajo poštenejše trgovinske prakse. Visoki predstavnik IMF David Lipton je v Davosu ocenil, da so nepoštene prakse problem in da si ameriške pritožbe zaslužijo proučitev. »Simpatiziramo, če države s prstom kažejo na protekcionistično vedenje drugih.«

Ali trgovinska vojna grozi tudi Evropi?

davos wef | Author: Reuters Reuters

Trump zdaj zagotavlja, da »najprej Amerika« ne pomeni »Amerika sama«, a je vsaj za celinsko Evropo to morda le slaba tolažba. V intervjuju s Piersom Morganom iz britanske ITV je povedal, da bi se sam precej trdeje pogajal z EU, kot se zdaj pogaja Velika Britanija, saj ima tudi sam veliko problemov z Evropsko unijo. »Predstavljam Združene države Amerike in položaj je zelo nepravičen,« je dejal. »Evropska unija pri trgovini obravnava ZDA zelo nepravično.« Misli, da se bo to obrnilo v evropsko škodo, saj so ZDA največji trgovinski partner Evropske unije. Poznavalci verjamejo, da Trump glede carin še ni rekel zadnje besede, in menijo, da se bo že kmalu usmeril proti tujim proizvajalcem jekla in aluminija – toda ali trgovinska vojna z ZDA grozi tudi Evropi in v njej še posebno Nemčiji?

V Berlinu so se do zdaj izgovarjali, da Nemčija ne more vplivati na skupno evropsko valuto, zato ne more biti valutna manipulatorka. Na začetku davoškega srečanja se je ameriški minister za finance Steven Mnuchin spravil kar na vso skupno evropsko valuto. Z opazko o koristnosti šibkega dolarja za ameriško trgovino je pretresel valutne trge in vrgel iz tira celo vedno obvladanega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija. Po tem je tudi Trump zagotovil svojo privrženost močnemu dolarju, a ta strmo pada, že odkar je prišel v Belo hišo. V predvolilni kampanji je ameriški republikanec dejal, da je EU v rokah Nemčije. Očital ji je tudi velik trgovinski presežek z ZDA. Vprašanje je, ali bo naslednji cilj Trumpovega trgovinskega besa EU. V omenjenem intervjuju je Veliki Britaniji že napovedal pomoč po izstopu iz EU.

Tudi številni ameriški liberalno-konservativni ekonomisti svojemu predsedniku očitajo »postavljanje potrošnika na zadnje mesto« in menijo, da se protekcionistični ukrepi v zgodovini niso izkazali. Pri tem navajajo tudi podjetja Whirlpool, ki ga mnogi vidijo v ozadju kampanje proti južnokorejskim pralnim strojem in ki mu je že administracija republikanskega predsednika Georgea W. Busha dovolila skoraj monopolni položaj na domačem trgu: cene številnih gospodinjskih aparatov so se zvišale, pralnih strojev pa menda le zato ne, ker so namesto njim zvišali ceno sušilnim strojem, ki jih Američani pogosto kupujejo skupaj.

Problem v izobraževanju

Kaj pa, če veljajo prepričanja nekaterih ekonomistov, da je industrijskih delovnih mest v ZDA več kot dovolj, in so vzroki, zakaj jih toliko ljudi ne more opravljati, drugačni? Nemška kanclerka Angela Merkel je že med svojim prvim obiskom v Beli hiši ponudila pomoč pri vzpostavljanju nemškemu podobnega vajeniškega sistema ob predpostavki, da se ameriški šolski sistem preveč usmerja k univerzitetnemu izobraževanju in s tem mnogim, ki bi jim bolj ustrezalo izobraževanje ob delu, otežuje iskanje zaposlitve, industriji pa pridobivanje kvalificiranih delovnih mest. Tudi ameriška podjetja so pred naftno krizo iz sedemdesetih let minulega stoletja imela izdelan sistem vajeniškega kvalificiranja, v Nemčiji pa je bila ohranitev in razširitev eden od pogojev tržnih reform nekdanjega kanclerja Gerharda Schröderja.

davos wef | Author: Reuters Reuters

Vseh teh razprav ni mogoče ločevati od številnih drugih na letošnjem davoškem srečanju, med njimi o četrti industrijski revoluciji, nevarnostih za gospodarsko rast v svetu in tudi strateških tveganjih. Trump zahodno zavezništvo maje prav v času, ko britanski minister za obrambo Gavin Williamson domneva, da obstaja možnost za ruske napade na britansko infrastrukturo, Kitajska vojaške mišice razkazuje v svoji soseščini, Evropo in ves svet še vedno pretresajo islamski teroristi in begunske krize, Severna Koreja pa grozi z jedrskimi bombami. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je v Davosu poudarjala nujnost multilateralni rešitev svetovnih problemov in nastopila proti »enostranskim protekcionističnim akcijam«, a so v Beli hiši in drugod nekateri prepričani, da takšen pristop do zdaj ni prinesel pravih rezultatov.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.