Tegobe šole na daljavo

Šole so zakorakale v tretji teden poučevanja na daljavo. To je bil nenaden izziv tako za vodstvo šol kot učiteljski zbor, še večji pa verjetno za vse starše in otroke. Preverili smo, koliko svobode imajo učitelji na voljo, bo pouk na daljavo okrnil šolski uspeh učencem ter ali takšne vrste poučevanje preobremenjuje starše.
 
Kako bo potekala matura?
 
Nekateri srednješolci se morajo v tem času pripravljati tudi na maturo, ki je v marsikaterem primeru odskočna deska za nadaljnjo kariero. Ali matura letos sploh bo in kako bo izvedena, se sprašujejo? Na Državnem izpitnem centru pojasnjujejo, da se zavedajo skrbi, ki jo imajo v zvezi z maturo učenci in njihovi starši, a da jasnega odgovora ne morejo podati. Matura se bo po njihovih beseda letos izvedla, a kako, še ne vedo.
 
»Naša odgovornost je, da tudi v teh razmerah ohranimo trezno presojo in poiščemo prave rešitve. Pred sabo nimamo preprostega problema, ki bi ga lahko rešili z eno enačbo in eno neznanko. Problem pred nami ni statičen, z znanimi spremenjenimi in znanimi novimi robnimi pogoji, ampak se robni pogoji sčasoma dinamično spreminjajo in se še bodo. Zato tudi rešitev več enačb z več neznankami ni ena sama, in tudi končna rešitev ne more biti znana danes niti ne jutri,« so zapisali in dodali: »Sporočam vam, da pospešeno pripravljamo več možnih različic izvedbe letošnje mature, danes pa žal ne morete imeti zanesljive, predvsem pa ne dokončne informacije, kako bo z letošnjo izvedbo mature.«

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je zvečer v Odmevih dejala, da bo prvi rok mature prestavljen. »Matura bo izvedena, vednar v rokih ne bo mogoče, kar pomeni, da se esej v maternem jeziku ne bo pisal na začetku maja, ampak ga prestavljamo, najverjetneje na prvi mogoči termin, ki bo 30. maja. Zaključek celotnega izobraževalnega procesa za maturante pa na 22. maj. Kaj in kako bodo tekle časovnice, bo odvisno od razmer s koronavirusom,« je dejala. Pojasnila je tudi, da se bodo skladno s tem, zamaknili tudi rok za vpis na visokošolske programe.


 
Učencem tako ne preostane drugega kot, da pouk na daljavo jemljejo resno. »Dokler so še možni tudi nepesimistični »scenariji« razvoja epidemije, je verjetno tudi, da se bo matura izvedla v rokih, ki so v maturitetnem koledarju napovedani čez mesec ali dva. V tem času je sporočilo za maturante, da se prek izobraževanja na daljavo učijo tako za zaključek šolskega leta kot tudi za maturo, da se tudi iz razlogov omejevanja epidemije fizično ne družijo z vrstniki, da pa se med njimi na daljavo spodbuja kolegialnost, samopomoč, ohranja človeška bližina in čut za sočloveka,« še navjajo na RiC.
 
V državnem izpitnem centru jim tako v izogib paniki in prerokovanju katastrofičnega »scenarija« predlagajo, da si z utrjevanjem gimnazijske snovi iz preteklih treh let in dveh tretjin zaključnega letnika ter z usvajanjem še nepredelane snovi vzpostavijo svoj, drugačen vsakodnevni red, nov ritem in študijsko rutino.


 
Učitelji podajajo preveč nalog na nerazumljiv način?
 
Ksenija Koželj, profesorica informatike na Ekonomski šoli Ljubljana je za Svet kapitala pojasnila, da v njihovi šoli skušajo slediti učnemu načrtu in skušajo vse učne ure, ki bi jih sicer izvedli pri pouku, izvesti na daljavo. »Seveda moramo način podajanja prilagoditi trenutni situaciji in to od nas zahteva veliko dela, priprav, organizacije. So pa dijaki že podali povratne informacije o njihovem delu in ugotovili smo, da včasih podamo preveč nalog, so nejasne, razlaga ni dovolj razumljiva ipd.« Kot ugotavlja sogovornica, je zato izjemno pomembno, da ves čas pridobivajo povratne informacije in tako izboljšajo podajanje snovi.


 
Kakšna je vloga staršev
Če recimo hipotetično vzamemo primer matematike, ki je večina staršev otrok v višjih razredih ne zna pravilno razložiti, kaj storiti?  »Najprej naj učenec pregleda gradivo, ki ga je poslal učitelj. Potem naj poišče pomoč pri sošolcih. Zagotovo je v razredu kdo, ki razume podano snov. S tem krepimo tudi socialne kompetence. Če tudi tam ne dobi odgovora, naj se obrne na učitelja. Učitelji smo na voljo preko elektronske pošte in kadarkoli nam lahko napišejo vprašanje. Z veseljem jim snov razložimo, jim pomagamo. V kolikor pa se pojavi več podobnih vprašanj s strani učencev, mora učitelj poskrbeti za ponovno razlago snovi. Videokonference so odličen pripomoček, ki ga lahko v takem primeru uporabimo. Staršev naj otroci ne bi obremenjevali,« pojasnjuje Koželjeva in dodaja: »Profesorji snov podkrepijo z videoposnetki, učnimi listi in ostalimi interaktivnimi gradivi. Pričakujemo pa, da starši spodbujajo svoje otroke k delu in jim ne pustijo, da so na počitnicah. Staršem svetujem, da skupaj z otrokom določijo, kdaj bo opravljal naloge za šolo.« Tudi ravnatelj Gimnazije Celje- Center Gregor Delaj meni, da je vloga staršev zgolj motivacija.
 
 
Bodo imeli otroci zaostanek v razumevanju snovi

So pa težave precej razumljive, saj je tudi za učitelje tak način poučevanja nekaj novega. Kljub temu, da so na voljo kvalitetna orodja za delo na daljavo, šole po besedah Koželjeve več ali manj uporabljajo Microsoftova orodja, Arnesove storitve in druge spletne platforme. Ob tem pa se je po njenih besedah potrebno zavedati, da vsi učitelji nimajo dovolj znanja za uporabo teh orodij in da bo potrebno na nivoju šole poskrbeti tudi za hitra izobraževanja teh učiteljev.
 
Ker nekaj tujih raziskav iz držav, kjer imajo zaradi preteklih epidemij gripe izkušnje z zapiranjem šol (recimo v Franciji) kaže, da se pri učencih, ki se šolajo doma, pojavijo izpostavki v razumevanju snovi, ki so precej nepopravljivi.  Koželjeva pa tudi ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja menita, da primanjkljaja pri nas ne bo.
 
»Menim, da se vsi učitelji trudimo slediti učnemu načrtu in velikega primanjkljaja zagotovo ne bo. V kolikor pa učenci in dijaki ne bodo reševali nalog, ki ji pošiljajo učitelji in bodo ta čas preživeli brez ure učenja, bo primanjkljaj velik. Ampak verjamem, da bo takih učencev in dijakov zelo malo,« pravi Koželjeva. Gregor Deleja, ki se mu ne zdi smiselno, da bi izvajanje pouka prestavili na čas poletnih počitnic, pa meni »da je sodeč po prvih dveh tednih priložnosti za boljše delo in iskanje novih, velikokrat učinkovitejših poti za uresničevanje kurikularnih ciljev, še veliko, a da primanjkljajev ne bo.« Kljub temu pa priznava, da bo to odgovornost  »trdega skupinskega dela predmetnih aktivov in treznega razmisleka o količini snovi, utrjevanju in preverjanju.«


 
Kaj pa ocenjevanje
 
In kako bodo snov osvojeno na daljavo preverjali? »Pedagoški kolegij je konec drugega tedna pripravil tudi izhodišča za ocenjevanje na daljavo, ki ga lahko izvajamo preko pisnih, likovnih, glasbenih in tehničnih izdelkov, seminarskih nalog in video klicev. Spet z mislijo na "manj  je več". Pri tem pa moramo upoštevati tudi tehnično podporo, ki pri vseh dijakih ni enaka. Zaradi zaprtja, ki bo daljše kot smo predvidevali, bomo v prihodnjih dneh tudi celjske šole določile pogoje za oblike ocenjevanj ter seveda nadgradile smernice za delo na daljavo, saj menimo, da moramo celoten sistem vzgoje in izobraževanja ohranjati v dobri kondiciji in v dani situacijah raziskati nove možnosti, ki jih bomo po tem, ko se vrnemo v šolske klopi, lahko aktivno vključili tudi v naše vzgojno in izobraževalno delo. Nestrpno pričakujemo tudi sistemske rešitve za delo in ocenjevanje na daljavo na srednješolski ravni za katere upam, da bodo temeljile na zelo konkretnih izkušnjah slovenskih osnovnih in srednjih šol v minulih tednih in pa novice, kaj bo z letošnjo maturo, saj naše maturantke in maturanti situacijo sprejemajo še bistveno težje kot ostali dijaki,« je za naš medij povedal ravnatelj Deleja.   
 
V celjski gimnaziji tako po njegovih besedah ravno razmišljajo o redni izvedbi dopolnilnih poukov pri temeljnih maturitetnih predmetih v vseh letnikih in še o dodatnih pripravah na maturo pri slovenščini, matematiki in angleščini. A tako kot očitno po vseh šolah, se poleg negotovosti, kako in na kakšen način bo matura izvedena, če bodo ukrepi za zajezitev virusa še trajali, pojavlja problem dostopnosti opreme za vse učence.



Nimajo vsi dostopa do opreme
 
»Težave dijakov, ki imajo slabe dostope ali so brez opreme smo reševali (in še rešujemo) z izposojo šolskih prenosnikov in tablic, na pomoč pa so nam priskočili tudi mobilni operaterji. Zahvala gre tudi založbam za sprostitev zaklenjenih e-učbeniških vsebin, kar seveda vsem olajša delo na daljavo.«

Ob tem naj dodamo, da Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS poziva podjetja, da pomagajo zagotoviti dostop do spleta in računalniške opreme za šolanje prek spleta učencem, ki te možnosti nimajo v obliki donacij opreme, naročnin ali finančnih sredstev. Vsi, ki so to pripravljeni storiti, naj se oglasijo na naslov andreja.lampe@gzs.si.