Domov Ikonomija 24. April 2018.

Službeni električni golf za 450 evrov na mesec

petrol
© Jure Eržen
Ta teden bo Ljubljana gostila dneve TEN-T, konferenco o pametni, trajnostni in varni mobilnosti na povezanih evropskih omrežjih. Petrol je v tretji fazi digitalizacije in s spremembo razmišljanja prišel do pomembne vloge v regiji, tudi na področju čistejšega prometa.

Na konferenci, ki jo običajno gostijo države, ki predsedujejo evropskemu svetu, bo Petrol podpisal konzorcijsko pogodbo za evropski projekt Urban-e. V partnerstvu z LPP in Avancarom bo zagotovil prevoz evropskih komisarjev in drugih uslužbencev z letališča z električnimi vozili, pretežno golfi. »Uporabnik ne potrebuje goriva, potrebuje udobje in prevoz,« pravijo v Petrolu, ki ga glavni tehnološki velikani že sprejemajo kot razvojnega partnerja.

Digitalizacija in nove tehnologije, storitve so očitno zelo rastoč segment Petrola. Kam gre družba?

Ta zgodba se je začela že pred desetimi leti, ko je Petrol začel prehajati iz naftnega trgovca v energetsko družbo. To je bila prva faza preobrazbe iz naftnega trgovca. Drugi večji val se je zgodil leta 2011, ko smo se začeli ukvarjati s tehnično in ekonomsko optimizacijo sistemov daljinske energetike, vodovodnih sistemov ter sistemov za javno razsvetljavo in spremenili poslovni model na področju preskrbe objektov z energijo.

Elektromobilnost bo gotovo rasla, okrog leta 2025 bodo električna vozila dosegla od deset- do 20-odstotni delež med na novo prodanimi vozili. Vozni park se običajno zamenja v desetih letih, zato bo delež vozil s konvecionalnim gorivom leta 2030 še zelo velik.

Ker verjamemo v svoje rešitve, smo vanje pripravljeni tudi vlagati, vloženi denar pa se vrne po pogodbi o zagotavljanju prihrankov. Zdaj smo na tretji ravni preobrazbe. Gospodinjstvom ponujamo samopreskrbo s pomočjo sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in hišnih polnilnic za električna vozila. S pomočjo spletnih in mobilnih aplikacij izboljšujemo uporabniško izkušnjo kupcev na naših prodajnih mestih, na poti in na domu. Petrol je postal vodilni ponudnik rešitev pametnih mest v regiji in ta model širimo tudi na področje transporta. Uvajamo različne vrste alternativnih pogonskih goriv in razvijamo poslovni model, ki ne bo temeljil le na točenju goriva, temveč tudi na nudenju storitev pametne mobilnosti.

To so sistemi, ki včasih povedo, kaj se dogaja z njihovimi sistemi ogrevanja, prometa, dobave vode in drugo. Ste tudi ponudniki platform in vozil?

Glavnino, kar ste omenili, danes že ponujamo, na področju storitev mobilnosti pa trenutno že uspešno tržimo poslovni model »avto kot storitev«. Govorimo o električnemu avtomobilu, ki ga naše stranke prejmejo v uporabo za vnaprej dogovorjen znesek na mesec. V to so vključeni vsi stroški, povezani z vozilom, vzdrževanje, zamenjava pnevmatik, servisi in tudi gorivo oziroma storitev polnjenja z električno energijo za, denimo, 15.000 kilometrov na leto.

Kje to ponujate?

V prvi fazi to storitev ponujamo zlasti mestom. Nekaj pilotnih projektov je bilo že izvedenih v občinah Celje, Novo mesto in drugje. Poleg tega v povezavi z elektromobilnostjo razvijamo alternativne oblike prevozov, ki gredo v smeri deljenih prevozov in souporabe vozil. Veliko priložnost vidimo tudi v souporabi električnih koles. Vse to je treba seveda povezati z intermodalno platformo, kjer je cilj povezati različne oblike prevoza, da lahko vsak uporabnik na preprost način vsak trenutek izbere njemu primerno obliko prevoza. V povezavi s tem imamo tudi projekt Urban-e, ki ga je podprla evropska komisija za področje inovativnosti. Gre za razvoj infrastrukture za električna vozila, nato uvajanje električnih taksijev in razvoj intermodalne platforme, v kateri bodo povezani različni ponudniki alternativnih prevozov pa tudi izvajalci javnih prevozov. Projekt se izvaja v Bratislavi, Ljubljani in Zagrebu. Poleg tega bomo prek EU projekta Next-e poskrbeli za nadgradnjo obstoječe avtocestne infrastrukture za električna vozila v Sloveniji in na Hrvaškem. Že danes upravljamo in izvajamo napredno storitev polnjenja s 36 hitrimi polnilnicami za električna vozila na avtocestnem križu, ki jih je Slovenija prek projekta CECG zgradila, in na drugih lokacijah. Petrol torej ostaja tudi v prihodnje nosilec razvoja mobilnosti.

Miha Valentinčič | Author: Jože Suhadolnik Jože Suhadolnik

Koliko imate električnih polnilnic?

Skupaj jih je v obratovanju in našem upravljanju 75, poleg tega pa pospešeno gradimo na območjih, kjer so še sive lise. Pri tem sodelujemo z našimi partnerji, občinami in proizvajalci avtomobilov BMW, Volkswagen in Tesla, za katero smo postavili že 16 polnilnih mest in gradimo nove tudi na Hrvaškem. Do leta 2023 bomo zgradili nekaj sto dodanih javnih polnilnih postaj v regiji, tudi ultrahitre.

Koliko bi stalo podjetje pet električnih avtomobilov iz vaše ponudbe?

Odvisno od avtomobilov, a če govorimo o srednjem razredu, denimo golfu ali leafu, se naša ponudba giblje okoli 450 evrov na avto na mesec, z vključenimi vsemi stroški.

Miha Valentinčič | Author: Jože Suhadolnik Jože Suhadolnik

Zakaj se občine ali podjetja odločajo za to? Prihranka na prvi pogled ni ravno veliko.

V Sloveniji je trenutno 800 električnih vozil. Prva skupina lastnikov so navdušenci, pri čemer gre za veliko predelav vozil na elektriko. Drugi segment so tisti, ki so bolj dovzetni za nove tehnologije in okoljske težave, so pa tudi premožnejši. Zdaj prehajamo v tretje obdobje, ko so električni avtomobili širše in lažje dosegljivi. Seveda so še vedno dražji od klasičnih avtomobilov, vendar država to razliko zmanjšuje s subvencijo do 7500 evrov na avtomobil. Država ima za letos v načrtu, da bo prišlo na trg 500 novih električnih vozil. V nekaj letih, ko bodo cene vozil padle, po drugi strani pa se bo razvil trg, subvencij ne bo več in začel se bo četrti val električnih vozil. Precej zanimivo bo po letu 2020, saj proizvajalci napovedujejo ogromno novih modelov električnih vozil z baterijami, ki bodo omogočale daljši doseg, ki je zdaj ena največjih ovir za uporabnike. Doseg med 100 in 150 kilometrov je za večino uporabnikov, vsaj v glavi, namreč premalo.

Kakšne so rešitve za to težavo?

Proizvajalci vozil ne vgrajujejo le baterij z večjo kapaciteto, temveč tudi baterije in sisteme, ki bodo zmogli hitrejše polnjenje. Zdaj je klasika 50-kilovatno polnjenje, prihajajo polnilnice s 150 kilovati, Porsche razvija avto, ki se bo polnil z močjo 350 kilovatov. Drugi izziv je polnilna infrastruktura, kjer se za večje moči polnjenja tehnologija še razvija. Tretja težava je distribucijsko omrežje električne energije, kjer bodo nastali izzivi s povečevanjem moči odjema. Tu vidimo rešitev v ustrezni tehnologiji polnilnic in v upravljanju polnilne infrastrukture v povezavi z obnovljivimi viri energije na lokaciji ter baterijskimi hranilniki. Prve pilotne samopreskrbne točke oziroma vozlišča bomo postavili že v prihodnjem letu. O brezemisijskem vozilu lahko govorimo le, če je tudi proizvodnja elektrike brez emisij. V Petrolu tudi zaradi tega vlagamo v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Imamo vetrne, sončne in hidroelektrarne. Imamo tudi center za upravljanje vseh naših energetskih sistemov, ki ga ves čas nadgrajujemo z najsodobnejšimi razpoložljivimi tehnologijami in tudi lastnim razvojem.

Vi ste zlasti povezovalec različnih ponudb, ne proizvajate sončnih elektrarn, vetrnic ali hiš s polnilnicami.

V Petrolu razvijamo koncepte, poslovne modele in iščemo tehnologije po vsem svetu, ki nam omogočajo izvedbo teh modelov ter pomagajo zagotoviti optimalno storitev za naše stranke, smo sistemski integrator. Če na trgu ne najdemo ustrezne tehnologije, jo tudi sami razvijamo, s čimer si zagotovimo tudi konkurenčno prednost. Več kot 300 inženirjev, informatikov, matematikov, fizikov in drugih strokovnjakov vsak dan razvija napredne digitalne rešitve za naše stranke. Naše rešitve s področja pametnih mest uporabljajo tako mesta Zahodnega Balkana, denimo Zagreb, Osijek, Beograd, Novi Sad in Banjaluka, kot tudi tista na zahodu, Dunaj, Bolzano, Novara in druga.

Kaj pa Slovenija?

V Ljubljani izvajamo storitve tehnične in ekonomske optimizacije vodovodnega sistema, sistema daljinskega ogrevanja, energetske sanacije in energetskega upravljanja javnih stavb, v Kopru smo sanirali in upravljamo tudi javno razsvetljavo, podobne stvari počnemo v Kranju, Velenju, Novem mestu in drugod. Lani poleti smo imeli v Sloveniji odprtih 150 gradbišč energetske sanacije objektov.

Omenili ste mobilne aplikacije in spletne aplikacije za uporabnike, kako je to povezano z energetsko družbo?

To je en del digitalizacije, drug del je izboljšanje uporabniške izkušnje naših strank na prodajnem mestu. Imamo že kar lepo število mobilnih aplikacij, ena od njih je Moj Petrol, ki opravlja funkcijo samopreskrbne točke, kjer lahko vidite porabo elektrike, plina, vse transakcije s Petrolom, naj gre za račune za gorivo ali račune za elektriko. Vse je dostopno na telefonu, tudi Petrolova digitalizirana plačilna Petrol klub kartica. Druga je aplikacija Na poti, ki že deluje in omogoča uporabniku popolnoma novo izkušnjo na Petrolovem prodajnem mestu, kot je brezkontaktno in hitro plačilo goriva ali avtopranja kar iz avtomobila, naročilo in plačilo kave na poti prek pametnega kavomata, zbiranje točk in uporaba nagrad. V prihodnjih mesecih pridejo še nove zanimive funkcionalnosti … Ne smemo pozabiti tudi na mobilno denarnico Mbills, s katero se lahko enostavno in priročno plačuje prek mobilnega telefona na številnih prodajnih mestih po vsej Sloveniji.

Miha Valentinčič | Author: Jože Suhadolnik Jože Suhadolnik

Imate tudi aplikacijo za električne avtomobile?

Imenuje se OneCharge. Z njo je mogoče aktivirati, plačati in na zemljevidu videti vse polnilnice, ki jih upravlja Petrol, in tudi to, ali so zasedene ali proste, katere so brezplačne in katere plačljive. Kmalu jih bo mogoče tudi rezervirati. Pri uvajanju elektromobilnosti je treba dati posebno pozornost uporabniški izkušnji in naprednim tarifnim sistemom, ki so podobni tistim iz sveta telekomunikacij, denimo ad hoc polnjenje, naročnine, sistem mora uporabniku seveda omogočati preprosto prehajanje med različnimi operaterji polnilne infrastrukture oziroma gostovanje. Razvijamo tudi druge digitalne kanale, kjer bomo lahko na preprost način združevali vso ponudbo za stranke na enem mestu. Velik delež strank že danes pride na naša prodajna mesta zaradi drugih storitev, ne zaradi goriva. Tako ponujamo možnost združevanja alternativnih ponudnikov prevozov, denimo Flixbusa in GoOptija. Lahko pridete na naše prodajno mesto, hitro rezervirate prevoz in ga tudi plačate, tako kot smo navajeni kupovati različne vstopnice za prireditve in podobno.

Ne boste pa se šli konkurence s sistemom souporabe električnih avtomobilov Avant2Go?

Znotraj preobrazbe našega poslovnega modela v mobilnosti razvijamo tudi storitve prevoza, nekatere bomo izvajali sami, druge bomo izvajali s pomočjo partnerstev. Za nas je ključno, da naše stranke na eni točki dobijo dostop do vseh vrst prevoza. Naša vizija je, da podobno kot zdaj že ponujamo ljudem in mestom energetsko preskrbo po poslovnem modelu pogodbene preskrbe, bomo tudi na področju prevozov ponudili strankam naročnino. V sklopu te naročnine bo stranka imela na voljo različne oblike in pakete prevoza.

Kaj konkretno?

Govorimo o souporabi vozil, o električnih taksijih, o deljenih prevozih, kot je na primer Uber, o večjih in manjših vozilih, o navezavi z električnimi kolesi ... Vse to v povezavi z javnim prevozom, avtobusi in vlaki. To je projekt Urban-e, ki je že v izvedbi, vanj pa sta vključena tudi Ljubljana in Zagreb.

Prehitevate enotno kartico za javni potniški promet?

Gre za dve vzporedni zadevi, ki se bolj dopolnjujeta, kot nadomeščata. Enotna kartica javnega prevoza je osnova, da se lahko začne govoriti o intermodalnosti. Omogoča javni prevoz na določenih povezavah, v našem projektu gre pa za še dodatne alternativne oblike prevozov.

Je škoda, da nov prometni predpis, ki predvideva možnost uporabe platform, podobnih Uberju, še ni sprejet?

Vsekakor mora zakonodaja podpreti alternativne oblike prevoza. Danes so določene oblike alternativnega prevoza že omogočene, druge pa še ne. Zato je nujno, da država preudarno posodobi zakonodajo. Ne smemo pozabiti na direktive Evropske unije, ki bodo še bolj liberalizirale nekatere oblike prevozov. Priporočilo vladi je vsekakor to, naj ne čaka do zadnjega trenutka, temveč sprejme spremembe zakonodaje med prvimi in omogoči domačim ponudnikom razvoj novih modelov prevozov v Sloveniji. Tako bo lahko slovensko gospodarstvo in domače znanje razvilo poslovne modele, izvedlo pilotne projekte in tudi širilo dobre prakse v tujino, kar je bistvo vsega. V Petrolu razvijamo rešitve, ki jih tržimo za širšo regijo, in tudi na področju mobilnosti vidimo veliko priložnost, da slovensko znanje, skupaj s partnerji, tržimo na tujem.

Politika bi morala delovati tako projektno.

Ker verjamemo v te rešitve, smo pripravljeni tudi dolgoročno investirati. Poplačamo se skozi storitev, to je naš ključ do uspeha. Povezujemo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije z rešitvami samopreskrbe, hranilniki energije, pametnim upravljanjem odjema in omrežij, k temu dodajamo še električne polnilnice ter elektromobilnost. V prihodnjih letih se bodo na tem področju zgodile zanimive stvari.

Vas veseli, da se vsi proizvajalci električnih avtomobilov in tudi letal gnetejo na Kitajskem?

Gre za tekmo, kdo bo najhitreje razvil tehnologijo, ki bo cenovno sprejemljiva. Kitajska ima veliko rast in največ se tam dogaja zato, ker država s subvencijami načrtno spodbuja razvoj teh tehnologij.

Električna vozila so še vedno dražja od klasičnih avtomobilov, vendar država to razliko zmanjšuje s subvencijo do 7500 evrov na avtomobil. Država ima za letos v načrtu, da bo prišlo na trg 500 novih električnih vozil.

Spodbude daje za nakup tehnologije. Več ko se prodaja, več se vlaga v razvoj, večja je ekonomija obsega, cena enote pa pada. Potem se lahko proizvodnja razširi in gre v izvoz. To se dogaja na Kitajskem. Nemčija je v preteklosti počela isto, ko je subvencionirala komercializacijo obnovljivih virov energije. S tem je legalno spodbujala razvoj in industrializacijo teh tehnologij za prodor na trg in izvoz v druge države. Podjetjem namreč ni dovoljeno dajati pomoči neposredno. Kjer se v Sloveniji razvijajo takšne tehnologije, je prav, da poskušamo stimulirati razvoj oziroma komercializacijo novih tehnologij, napačno pa je, da s subvencijami zgolj kupujemo tujo opremo in financiramo delovna mesta v tujini.

To se dogaja.

Večinoma se to res dogaja. Imamo pa tudi pozitivne primere, ko v Sloveniji nastajajo nove tehnologije. Država bi to morala zelo pametno uravnavati, cilj bi moralo biti spodbujanje tehnologij za nizkoogljično družbo. Pri odločitvah je treba upoštevati dolgoročne energetske, okoljske in ekonomske učinke. Gospodarska in okoljska politika mora biti naravnana tako, da se perspektivne zelene tehnologije razvijajo tudi doma in zaradi tega je treba biti preudaren z agresivnostjo subvencioniranega spodbujanja nakupa tuje opreme oziroma rešitev, ki še niso konkurenčne obstoječim konvencionalnim.

Je pa Slovenija velika proizvajalka avtomobilskih delov.

Slovenska industrija, ki zagotavlja avtomobilske dele in komponente, se uspešno preoblikuje. Primer so Hidria, Kolektor, TPV, s katerimi tudi sodelujemo v pobudi Edison, ki se intenzivno pripravljajo na nov tehnološki val. Ne smemo pozabiti, da bodo klasična pogonska goriva tudi v prihodnosti imela pomembno vlogo, še več, do leta 2030 povpraševanje po teh gorivih ne bo upadalo. Promet se bo večal, vozil na klasična goriva bo številčo več, vzporedno pa bo več tudi vozil na alternativna goriva, zlasti hibridnih, na utekočinjen naftni plin, ki še ni dovolj izkoriščen, električnih vozil in vozil na vodik. V Petrolu imamo eno vodikovo polnilnico že vrsto let, žal pa še ni vozil na cesti. V tem projektu smo spoznali vodikovo tehnologijo.

Kako vi vidite leto 2030? Slovenija bo takrat dopuščala registracijo avtomobilov z največ 50 grami ogljikovega dioksida na kilometer.

V zadnjih letih je trend, da se struktura prodanih vozil spreminja glede na vrsto goriva. V zadnjih treh mesecih je bilo prodanih več kot 63 odstotkov vozil na bencin, 33 odstotkov vozil na dizel, dva odstotka električnih vozil in nekaj na utekočinjen naftni plin. Pred leti je bilo razmerje med dizelskimi in bencinskimi avtomobili 50 proti 50. To je en trend. Drug trend je, da proizvajalci avtomobilov ogromno vlagajo tudi v izboljšanje učinkovitosti motorjev z notranjim izgorevanjem. Hidrijine svečke bodo šele zdaj začeli uvajati v serijsko proizvodnjo. Avtomobilska industrija bo s tem in kombinacijo z električnimi vozili dosegla norme, ki jih postavljajo države. Po drugi strani bo elektromobilnost gotovo rasla, okrog leta 2025 bodo električna vozila dosegla od deset do 20-odstotni delež med na novo prodanimi vozili. Vozni park se ponavadi zamenja v desetih letih, zato bo delež vozil s konvecionalnim gorivom leta 2030 še zelo velik. Petrol bo vodilni ponudnik klasičnih in alternativnih goriv ter pametnih storitev mobilnosti.

Čudno je, da ni več plina v uporabi, glede na to, da je občutno cenejši od bencina in dizla.

Infrastruktura za polnjenje utekočinjenega naftnega plina je zelo razširjena in v Petrolu imamo tudi posebne pakete za predelavo vozila na plin. Prepoznan je kot alternativno in okolju prijazno pogonsko gorivo. Tudi zemeljski plin, stisnjen ali utekočinjen, ima svetlo prihodnost in zaradi tega bo čedalje več tovrstnih polnilnic, ki bodo namenjene predvsem avtobusom in tovornjakom.

 

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.