Domov Ikonomija 11. Januar 2018.

Slovenski kupci rešilna bilka za hrvaška živilska podjetja

mercator konzum trgovina
© Jure Eržen
Uvoz hrane iz hrvaške v slovenijo je v nekaj letih opazno poskočil. Hrvaška, ki mora že zase uvažati meso, k nam izvozi osemkrat več mesa kot pred leti. Poleg prevzema Mercatorja in živilskih podjetij so zadaj tudi kulturni in zgodovinski razlogi.

Med nesporne poslovne zvezde Slovenije v zadnjih letih po uspešnosti sodijo tudi hrvaška živilska podjetja oziroma njihova podjetja s sedežem v Sloveniji. Že med sprehodom po središču kateregakoli slovenskega mesta se ne morete ogniti iz tedna v teden številnejšim lično opremljenim pekarnam uspešnega hrvaškega Mlinarja. Če se vam med sprehodom zahoče kave, se lahko usedete v katerikoli lokal in naročite kavo, z malo sreče jo boste dobili v akciji skupaj s kozarcem Cedevite. Precej verjetno bo kava slovenske blagovne znamke Barcaffe, ki je enako kot Cedevita v lasti hrvaške družbe Atlantic Grupa. Tudi če vam postrežejo zagrebško kavo Franck, izkušnja ne bo dosti slabša, morda vam bo okus priklical spomin na počitnice ob jadranski obali.

Predstavljajmo si ta virtualni sprehod v središču Ljubljane. Po kavi se napotite naprej po prazničnih ljubljanskih ulicah do Čopove. Manjka vam še nekaj daril za svojce, zavijete v Kraševo trgovino sredi Čopove, kjer nakupite nekaj čokolad in bonbonov. Pot nadaljujete navzgor mimo Name do Trga republike, ker vam je boljša polovica naročila, da v Maxiju nakupite še nekaj živil. Smo pozabili povedati, da je Maxi v lasti Mercatorja, ki je v lasti nasedlega hrvaškega Agrokorja?

Odprete ženino sporočilo na telefonu: kruh, mleko, čokolešnik, olje, mineralna voda, zmrznjen grah in sladoled. Mudi se vam in zmečete v voziček Žitov kruh in vrečko čokolešnika, Žito je v lasti hrvaške Podravke, enako čokolešnik. Nabavite liter mleka Ljubljanskih mlekarn, ki so v lasti hrvaškega Dukata (ta pa je v lasti francoskega Lactalisa), olje Agrokorjeve Zvijezde. Ker se vam ne ljubi iskati češke Radenske, pograbite kar prvo steklenico Agrokorjeve Jamnice in tik pred blagajno naložite v košarico zamrznjene izdelke Agrokorjevega Leda. Saj bi vzeli grah kamniške Ete in sladoled francosko-hrvaških Ljubljanskih mlekarn, ampak sta Ledova izdelka na oko cenejša.

agrokor | Author: Jože Suhadolnik Jože Suhadolnik

Prihodki hrvaških živilskih podjetij pri nas so eksplodirali

»Zadnji prevzem slovenskega Žita je bil odlična Podravkina poteza za povečanje konkurenčnosti in učinkovitosti ter dodatno okrepitev položaja. Sinergijski učinki tega prevzema so se v kratkem času pokazali tudi v finančnih rezultatih skupine,« je pred dobrim letom v biltenu Podravke zapisal Borislav Centner, član uprave Erste Bank na Hrvaškem.

Podravka je največje hrvaško živilsko podjetje, ki ga lastniško obvladujejo hrvaški pokojninski skladi in država, je tipično politično vodeno podjetje, kot smo jih nekoč v Sloveniji imeli nič koliko. Vsakokratno kadrovanje za nadzorni svet in upravo Podravke je na Hrvaškem prvovrstna politična tema, ne nazadnje je živilskega velikana v preteklem desetletju prav politika pahnila na rob preživetja.

Pogled na Podravkine prihodke v Sloveniji kaže obetavno sliko: od slabih 23 milijonov evrov skupnih prihodkov leta 2012 je družba do lani prilezla na več kot 44 milijonov evrov prihodkov. Da je imel Centner iz Erste Bank prav, kaže tudi graf prihodkov. Leta 2015, ko je Podravka prevzela ljubljansko Žito, so njeni prihodki pri nas znašali 24,2 milijona evrov, le leto pozneje so bili že za 20 milijonov višji. Podobno rast so v Sloveniji v preteklih letih zaznala tudi druga hrvaška živilska podjetja. Podjetjem, ki so v lasti danes nasedlega Agrokorja, so sodeč po njihovih grafih gibanja prihodkov dobro dele nove trgovinske police, ki so jih s pomočjo svojega lastnika pridobila v slovenskem najboljšem sosedu, ko ga je prevzel Agrokor.

mercator konzum trgovina | Author: Cropix Cropix

Slovenci več prodamo Hrvatom kot oni nam

V prvih devetih mesecih letos je hrvaški izvoz blaga znašal 10 milijard evrov. V tem obdobju so na Hrvaško uvozili blago, vredno 16,2 milijarde evrov. Največjo blagovno menjavo ima Hrvaška z Nemčijo, nato z Italijo, na tretjem mestu je Slovenija, iz katere je Hrvaška v prvih osmih mesecih letos uvozila blago, vredno 1,55 milijarde evrov, vanjo pa izvozila samo 967,4 milijona evrov.

Uvoz hrane oziroma živil na Hrvaško je v prvih devetih mesecih znašal 1,75 milijarde evrov, izvoz tovrstnih izdelkov pa komaj 1,1 milijarde evrov. Kljub visokemu primanjkljaju se na Hrvaškem zadnja leta povečuje izvoz živil. Je pa učinek Agrokorjevega prevzema Mercatorja najbolj opazen na podatkih za zadnja tri leta. V tem času se je izvoz tovrstnih izdelkov povečal za 45 odstotkov: leta 2014 se je povečal za 17,2 odstotka, leta 2015 za 14,6 odstotka in leta 2015 za 13 odstotkov. Najbolj se je povečal izvoz na trg Evropske unije. Hrvaška največ izvozi v Italijo, na drugem mestu je Slovenija, sledita BiH in Madžarska. Največ blaga Hrvaška uvozi iz Nemčije, sledita ji Italija in Madžarska, šele na četrtem mestu je Slovenija.

Izvoz živil iz Hrvaške v Slovenijo se je precej povečal predvsem zato, ker je Agrokor prevzel Mercator, saj so se tako na trgovinskih policah pojavili izdelki živilskih podjetij, ki so del tega koncerna: Jamnica, Ledo, Zvijezda, Belje, Agrolaguna in PIK Vrbovec, pa tudi drugih hrvaških podjetij, ki so v sumljivih in ne povsem preglednih okoliščinah (prikrito kreditiranje s povratnimi menicami) največ svojih izdelkov spravila na police po Todorićevih trgovskih verigah. Todorić je resda trdil, da bo na policah Mercatorjevih trgovin samo konkurenčno blago, tam so izdelke svojega lastnika očitno imeli za »najbolj konkurenčne«.

Hrvaška sicer, kot omenjeno, uvozi največ hrane iz Nemčije in prav izdelkov iz te države je največ tudi na trgovinskih policah Lidla in Kauflanda. V živilski industriji sta Tedeschi in njegova skupina Atlantic Grupa prevzela Drogo Kolinska, Podravka iz Koprivnice pa Žito. Prevzem Žita je bil največji podvig tega podjetja, ki po objavljenih rezultatih letošnjih prvih devetih mesecev ravno ne blesti: prihodki so bili nižji za 37,4 milijona kun in so znašali 400 milijonov evrov. Prihodki so bili nižji zaradi prodaje programa pijač, toda tudi če tega ne upoštevamo, je rast še vedno samo 1-odstotna.

Podravka izvozi 66 odstotkov ponudbe. V omenjenem obdobju je bila njena rast na trgih zahodne Evrope 6,5-odstotna in na vzhodu 7,5-odstotna, vendar se je njena prodaja zmanjšala za 4,8 odstotka v regiji Adria, v kateri so Slovenija, Hrvaška, BiH in Srbija.

V prehrani je za Podravko pomemben tudi segment farmacevtike, prihodki na tem področju znašajo 306 milijonov evrov, čisti dobiček pa 7,2 milijona evrov. Po navedbah v uradnem poslovnem poročilu so rezultati tako skromni ne samo zaradi prodaje pijač, ampak tudi zato, ker je skupina Žito ustvarila 3 milijone evrov manj dobička v primerjavi z enakim obdobjem lani. Še posebno poudarjajo zmanjšanje naročil zamrznjene hrane iz Rusije, poleg tega so zelo otežene razmere poslovanja v regiji Adria zaradi dogajanja, povezanega z glavnim kupcem. Podravka je 20 odstotkov izdelkov spravila na trgovinske police skozi Agrokor, ki ji dolguje 96 milijonov kun. V Podravki se pritožujejo tudi zaradi pritiskov pekarstva na Žito v Sloveniji.

cedevita | Author: Arhiv podjetja Arhiv podjetja

V regiji le globalni velikani premagajo Cedevito

Pogled na priljubljenost blagovnih znamk v regiji kaže, da sta hrvaško Cedevito lani prehitela le Milka in Coca-Cola, ki je postala nova vodilna znamka na Valiconovi lestvici 25 vodilnih blagovnih znamk v tako imenovani jadranski regiji. Lani je Coca-Cola zamenjala položaj z nekdaj vodilno znamko Milka, ki je zdaj druga na lestvici najmočnejših znamk široke potrošnje. Tretje mesto pripada Cedeviti, ki je glede na lansko uvrstitev zamenjala položaj z Vegeto. Srbski čips Chipsy in hrvaški bonboni Kiki so novinci med domačimi znamkami na lestvici najbolj priljubljenih blagovnih znamk široke potrošnje v regiji. Največji skok je med domačimi znamkami dosegel srbski Chipsy (trinajst mest), iz tujine pa je Colgate pridobil deset mest. Med 25 vodilnimi znamkami v regiji jih je enajst po poreklu iz držav te regije. Med prvimi petimi sta dve hrvaški in ena slovenska, na petem mestu je namreč Argeta, ki pa je v lasti hrvaške Atlantic Grupe.

V Sloveniji je med desetimi najbolj priljubljenimi znamkami kar sedem slovenskih, a nobena ni več v lasti slovenskih družb.

V Sloveniji je med desetimi najbolj priljubljenimi znamkami kar sedem slovenskih, a nobena ni več v lasti slovenskih družb. Najbolj priljubljena znamka je Barcaffe, na drugem mestu je Coca-Cola, sledijo ji Cedevita, Fructal in Argeta. »Donat Mg je med prvimi desetimi v Sloveniji. To je prvič, da se je v katerikoli državi med deset najboljših uvrstila tako imenovana premium znamka, kar Donat Mg v kategoriji mineralnih vod dejansko je. Barcaffe ostaja številka ena v Sloveniji. Čeprav je na lestvici v Sloveniji le en novinec, Donat Mg na desetem mestu, so se posamezne uvrstitve precej premešale. Največji skok je uspel Cedeviti, iz devetega na tretje mesto, ter Fructalu, iz osmega na četrto – lastniki iz Srbije torej vračajo nekoč eno od najuspešnejših in najuglednejših slovenskih znamk pod vrh lestvice najmočnejših znamk široke potrošnje v Sloveniji,« so rezultate ankete komentirali v Valiconu.

Slovenija ima edina med prvih deset znamk uvrščeni dve znamki mineralne vode, Radensko in Donat Mg, ki je, kot omenjeno, premijska znamka. Radenska je v lasti češke Kofole, Donat Mg Atlantic Grupe.

Prihodnji položaj domačih znamk bo še naprej odvisen od več dejavnikov, ne le od proizvajalcev, morda še bolj od trgovcev. Največji trgovec v Sloveniji, Mercator, skuša tudi s tovrstnim projektom pritegniti k sebi dobavitelje in kupce.

gneča cesta kamijon balkan | Author: Cropix Cropix


Kako smo »obtičali« na Balkanu

Močna navezanost kupcev na območju nekdanje Jugoslavije na blagovne znamke s tega območja, na opaznem mestu so prav znamke iz Slovenije, bo trajala še zelo dolgo po razpadu nekdaj skupne države, je napovedal Zijad Bečirović, doktor ekonomije iz ljubljanskega inštituta Ifimes. »Po osamosvojitvi smo mislili, da se bomo zbližali z Avstrijci in Italijani. Že ob pogledu na trgovinske police se vidi, da nam ni uspelo,« je poudaril Bečirović. Družinske, prijateljske, kulturne in zgodovinske vezi bodo še dolgo vplivale na izbiro kupcev tako, da bo marsikateri kupec ob izbiri dveh enako kakovostnih izdelkov po primerljivi ceni raje segel po »domačem« izdelku. »V Sloveniji je morda malo znano, da je med obstreljevanjem Sarajeva Gorenje predvajalo radijski oglas na tamkajšnjih radijskih postajah. Kdor je bil s tabo med vojno, se ti za vedno vtisne v srce,« pravi Bečirović. Po njegovi oceni je težava Slovenije v tem, da je z nepremišljenim in ne dovolj sistemsko usklajenim ravnanjem na Balkanu izgubila velik del izhodiščne prednosti. »Trga ne boste osvojili tako, da bo na njem vaš hladilnik ali pralni stroj, poleg ekonomskega je treba usklajeno delovati tudi na drugih področjih, političnem, kulturnem, medijskem, športnem ...,« je dodal sogovornik.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.