Domov Ikonomija 09. Januar 2018.

Slovenija, katero zavoro popustiti?

šport ekstrem gor
© Pixabay
Velikokrat slišimo, da bi lahko Slovenija postala naslednja Švica. A to ni.

Na katerem področju imamo največ manevrskega prostora za izboljšave? Kako gospodarska smetana gleda na zavore, na katere (ne)zavedno pritiskamo v državi?

Je krivo šolstvo?

Številni gospodarstveniki razglašajo za neuspeh leta slovensko propadlo šolstvo, ki mladim ne ponuja kakovostnega zaleta za dober skok na trg dela. »Otroci se v šolah učijo teoretičnih podrobnosti, ki jih praktično nikoli ne bodo potrebovali. Postajajo manj ustvarjalni, šolstvo v njih ubija nekonvencionalnost. Dodati je treba nove predmete in programe s področja industrije 4.0, robotike, kibernetičnih tovarn in programiranja, spodbujati ustvarjalnost otrok ter organizirati kibernetične krožke za otroke in odrasle, zavedene s storitveno medijsko propagando zadnjih šestindvajset let,« odmeva po poslovnih konferencah, časopisnih kolumnah in pogovorih s slovenskimi direktorji, ki iščejo nov kader.

Imamo odlična podjetja in močno startupovsko sceno, žal pa se dogaja beg možganov, ki v tujini pišejo velike zgodbe.

Dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan, upa, da bomo leta 2018 doumeli, da je vzgoja kakovostnih kadrov, zlasti na področju naravoslovja in tehnike, zelo pomembna. »Brez kakovostnih in raziskovalno usposobljenih inženirjev in doktorjev s področja novih tehnologij bo trenutna rast kratke sape. Potreben je temeljit poseg v inovacijski sistem, a se bojim, da te vizije, ki je ključna za razvoj, v političnih krogih še ni zaznati.«

Tudi direktorica Ljubljanskega gradu Mateja Avbelj Valentan poudarja krepitev vzgojno-izobraževalne note. »Razvoj Slovenije mora temeljiti na novih tehnologijah in izobraževanju, hkrati je treba zavestno graditi solidarnost med ljudmi. Če bomo znali sodelovati za skupno dobro, smo že na pol poti do uresničitve ciljev,« pove za Svet kapitala.

Soustanovitelj zasebne izobraževalne institucije Toronto Business Academy David Aleš predlaga uvedbo simboličnih šolnin, ki bi spodbujale bodoče študente k dokončanju študija, ter uvedbo več izbirnih predmetov. »Dijaki bi morali hitreje ugotoviti, kaj jim gre dobro od rok in kam naj se usmerijo.«

Ljudje, zaposleni v izobraževalnih ustanovah, kot je ravnateljica elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič, po drugi strani trdijo, da na poti do večje uspešnosti države šolstvo ne more prevzeti odgovornosti na svoja pleča. »V Sloveniji imamo podjetja z odličnim kadrom in močno startupovsko sceno, žal pa se vse bolj intenzivno dogaja beg možganov, a za to ne moremo kriviti izobraževalnega sistema.«

otrok kreativnost igra ljudje šola | Author: Pixabay Pixabay

Kolikšen del industrijske politike 4.0 smo usvojili?

Tehnologije povezljivosti, digitalizacije, robotizacije, veriženja podatkov in umetne inteligence so osnova za nove poslovne modele in prinašajo številne izzive tudi v Sloveniji. Andrej Slapar, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, pravi, da moramo nujno nadaljevati razvojne korake in da je treba v industrijo 4.0 vložiti dodaten napor. »Skrbi me pomanjkanje primernega kadra, kar se kaže v vseh razvojno naravnanih panogah.«

Dušan Olaj: Za leto 2018 si želim, da se ne bi izgubili v predvolilnih darilih politike, ki jih vedno plačujejo podjetja.

Dr. Tjaša Redek, ena od avtoric raziskave Roboti med nami, je za Svet kapitala povedala, da pogreša spodbujanje raziskav in razvoj teh področij z različnimi možnostmi, ki jih imamo. »Razvoj podjetij, kar zadeva tehnološke rešitve, je v glavnem posledica njihove vpetosti v globalne verige, številna so razvojni dobavitelji za tuje družbe, in to vleče slovenska podjetja naprej – po eni strani konkurenca, po drugi pa priložnost za sodelovanje in učenje na svetovni ravni.« Po njenih besedah Slovenci robotov ne sprejemamo slabo, težava je v tem, da se podjetja spoprijemajo s pomanjkanjem delovne sile, ki bi znala ravnati z njimi.

Opozorila državi na tem področju bolj kot kritika zvenijo kot nekakšna spodbuda za prihodnost. Sloveniji gre dobro, v robotiki smo nad evropskim povprečjem, kažejo raziskave. »Če kot kazalnik vzamemo, da je evropsko povprečje 99 industrijskih robotov na 10.000 zaposlenih v industriji, smo Slovenci to presegli in bližamo se številki 135. Število robotov se je v letih od 2012. do 2016. v industriji potrojilo. Smo nad evropskim povprečjem in se približujemo najrazvitejšim državam na tem področju,« je povedal dr. Janez Prašnikar, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Zatakne se predvsem pri tem, da inovatorji pogrešajo državne spodbude. Je morda največja ovira na poti do uspešnejšega razvoja države birokracija?

šport ekstrem gor | Author: Pixabay Pixabay

Oči gospodarstvenikov uprte v birokracijo

Dušan Olaj, direktor uspešnega podjetja Duol, ki ima več kot dvajsetletno zgodovino in predstavlja najboljšega evropskega, če ne kar svetovnega, ponudnika hitropostavljivih objektov, kot so baloni ali hale, oznani, da politiki v kriznih obdobjih trdijo, da niso krivi za nastalo situacijo, zato naj si v letu 2017 ne lastijo zaslug za gospodarsko rast. »To so naši dosežki. Ima pa politika, ne glede na barvo in mandat, obvezo ustvarjati pogoje za to, da bo slovensko gospodarstvo globalno konkurenčno in bo lahko zmagovalo. Za leto 2018 si želim, da se ne bi izgubili v predvolilnih darilih politike (ki jih vedno plačujemo podjetja) in da bo naslednja vlada sposobna čim prej izvesti prepotrebne strukturne reforme.«

Tomaž Lah: pri nas še vedno mislimo, da če je nekaj javno, je dobro in kakovostno, pa ni nujno tako.

Olaj v kritični drži ni osamljen. Večji del podjetnikov vidi v slovenski birokraciji le težave. »Slovenska zakonodaja dopušča nepotreben obseg vzvodov za zavlačevanje različnih podjetniških iniciativ, gre za procesno oviranje in zaradi tega investitorji pogosto obupajo, preden začnejo zastavljen projekt,« pove Primož Pusar, predsednik uprave Pristop Skupine.

Dr. Danica Purg se strinja z njim. »Rada bi videla, da bi se (s pomočjo nižjih davkov za podjetja) ustvarili boljši pogoji za tuje investicije,« pove za Svet kapitala.

Poleg strukturnih reform potrebujemo tudi okrepitev spodbud zasebnih iniciativ in zasebnih vlaganj, ki bi zvišala konkurenčnost na različnih področjih, tako na izobraževalnem, zdravstvenem, bančnem in gospodarskem, razmišlja Andrej Slapar, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. Tudi Tomaž Lah, direktor in večinski lastnik podjetja Nektar Natura, pričakuje več podpornega okolja za dosego pravične konkurenčnosti v zgoraj omenjenih sferah. »Tu imam seveda v mislih zakonodajo,« zaključi. Po njegovem mnenju se dela velika škoda ustvarjalnim ljudem, ki se zaradi nejasnih in nepodprtih poti do zagona lastnih podjetij in zasebnih vlaganj odločijo iti po manj tvegani poti. »Zdi se mi, da v Sloveniji še vedno mislimo, da če je kaj javno, je dobro in kakovostno, kar pa ni nujno.«

Na vprašanje, kaj zavira uspeh slovenskih podjetij, Andrej Orožen, direktor podjetja Dewesoft, kot iz topa izstreli: Ena ovira je slovenska birokracija. »Živimo v letu 2017, računalniška tehnologija je tako napredna, da bi morali tudi pri nas ustvariti enotno podatkovno bazo. O istih podatkih moramo poročati na različne načine različnim institucijam. Veliko je tudi papirologije. Zaradi kompliciranosti slovenske birokracije moramo imeti v administraciji zaposleno eno osebo več.«

Tudi Stanka Solar, direktorica Stan Nepremičnin, opaža, da je rast Slovenije na ekonomskem zemljevidu hitra, a nekaj jo stalno zavira. »Srečujemo se z dolgotrajnimi postopki za nepremičninske investitorje pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Prav to je velika ovira tako za domače kot tuje investitorje, zato si želim, da bi v volilnem letu končno ustrezno uredili in skrajšali čas za izdajo potrebnih soglasij in gradbenih dovoljenj.«

Poleg počasne birokracije si Andrej Slapar in Stanka Solar želita izboljšati obstoječ zdravstveni sistem z večjo dostopnostjo zdrav­stvenih storitev, saj je to področje še kako pomembno za celotno državno gospodarstvo.

Radovan Bolko, predsednik uprave Koncerna Kolektor, si v nasprotju z drugimi podjetniki želi čim manj sprememb v zakonodaji v letu 2018. »To leto nas čakajo volitve, zato bodo obljube velike, nepremišljene spremembe pa so praviloma v škodo gospodarstvu. Sicer pa bi bilo zelo koristno, če bi končno doumeli nesmiselnost previsokega obdavčevanja osebnega dohodka strokovnih kadrov v gospodarstvu. To je kader, od katerega je odvisna prihodnost gospodarstva in Slovenije. Rešitev je dohodkovna kapica ali spremenjena dohodninska lestvica,« predlaga državnim organom.

Marjan Batagelj: Tretja svetovna vojna ne bo vojna za naravne, temveč človeške vire.

Nujnost socialne kapice poudari tudi Marjan Batagelj, prvi oče Postojnske jame in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov. »Tretja svetovna vojna ne bo vojna za naravne, temveč človeške vire. Država si je z visokimi davki naredila medvedjo uslugo, saj ti odganjajo perspektivne ljudi in njihova podjetja. Država je deklarirala povišane davke kot krizne, po koncu krize pa jih žal ni odpravila. Podjetja v neki državi so lahko bistveno konkurenčnejša, če imajo spodbudo doma. Sicer se selijo in država nima davkov.« Kot zavoro v slovenskem sistemu izpostavi tudi birokracijo in fleksibilnost trga delovne sile. »V Sloveniji je zelo nizka brezposelnost (vedeti morate, da obstaja precejšnja razlika med brezposelnimi in nezaposljivimi ljudmi) in vse, kar si želimo delodajalci, je to, da imamo pravico hitro in enostavno odpustiti slabega delavca. Enako hitro si želimo tudi nekoga zaposliti. Če je neki delavec slab in njegovi sodelavci nočejo delati z njim, saj morajo popravljati njegove napake ali celo opravljati njegovo delo, bi moral biti postopek enostavnejši.«

Birokracija je tudi zunaj naših državnih meja izpostavljena kot ena večjih ovir za eskalacijo uspeha na gospodarski ravni. Veliko pove že naslov prispevka v časopisu The Financial Times pred nekaj leti, ki gre nekako takole: »Kako uspešno odpreti podjetje v Sloveniji? Postavite ga v Avstrijo.«

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.