Prva samovozeča ladja se odpravlja na čezatlantsko plovbo

Če bo šlo vse po sreči, se bo 15. maja odvil zgodovinski dogodek. Pristanišče bo zapustila prva avtonomna ladja in odplula čez Atlantski ocean. Gre za 15-metrski trimaran, ki tehta devet ton. Plovilo je pokrito s solarnimi ploščami. Med plovbo bo ladja preučevala onesnaženost oceana in vodne sesalce, ki živijo v njem, poroča Tech Xplore.

80 odstotkov podvodnega sveta še neraziskanega

Kot je dejal Brett Phaneuf, soustanovitelj dobrodelne organizacije ProMare in vodja projekta Mayflower, igrajo oceani pomembno funkcijo pri globalnem segrevanju. Kljub temu je še vedno 80 odstotkov podvodnega sveta neraziskanega.

»Ladja brez posadke ima v 'neusmiljenem okolju' številne prednosti. Znanstvenikom omogoča razširitev območja, namenjenega preučevanju,« je dejala Rosie Lickorish, strokovnjakinja pri IBM in ena od sodelujočih pri projektu Mayflower.

Pri projektu je sodelovalo na stotine posameznikov iz Združenih držav, Indije, Švice in drugih, ki so prispevali potrebno tehnologijo in storitve. V projekt je ProMare vložil 820.000 evrov, vendar bi bil ta brez pomoči z vseh koncev sveta še desetkrat dražji, je dejal Phaneuf.

Ladja bo odplula 15. maja, če bodo vremenski pogoji ugodni in če bodo britanske oblasti izdale vsa potrebna dovoljena. Ciljna točka je Plymouth v Massachusetts, kamor naj bi ladja prispela v treh tednih.
 

Ladja se uči na napakah

Gradnja trimarana, ki je avtomatiziran s pomočjo robotskega krmila in se napaja na sončno energijo, je trajala eno leto. Razvoj 'pametnega kapitana' je trajal še nekoliko dlje. Računalnik se je moral namreč prek analize tisoč fotografij naučiti prepoznati pomorske ovire. Ladjo je bilo treba naučiti, kako se izogniti trkom.

Ollie Thompson, inženir robotike in programske opreme, je za Tech Xplore razložil, da se ladja prek različnih scenarijev nauči, katera dejanja so dobra, katera slaba, katera varna in katera nevarna. Če torej ladja naredi napačno potezo, to zazna in jo popravi. S tem se nenehno uči, je še dodal Thompson.

Kot je razložila Rosie Lickorish, je umetna inteligenca ključna tudi pri zbiranju podatkov o morskih sesalcih. Ladja namreč zazna njihovo prisotnost, prepozna vrsto in poda informacijo o tem, kako so bitja po oceanu razporejena. Ladja je hkrati zadolžena za analizo kemijske sestave vode, merjenje morske gladine in zbiranje vzorcev mikroplastike.

Ladja bo torej med plovbo povsem avtonomna, njeno potovanje pa bo 24 ur na dan spremljala ekipa iz Anglije in jo v primeru nevarnosti upravljala na daljavo.