Domov Ikonomija 07. September 2017.

Prihaja jesen, za Agrokor in Mercator bo topla

mercator
© Blaž Samec
Glede prihodnosti Agrokorja je gotovo le eno, in sicer, da nikoli več ne bo tak, kot smo ga poznali doslej. Prihajajoča jesen bo prelomna za usodo nasedlega regionalnega velikana.

Končno bosta postala bolj jasna velikost premoženja in obseg zadolženosti podjetja. Za zdrave dele skupine, podjetja, kot sta Jamnica in Ledo, so se kupci iz tujine že postavili v vrsto. Med temi je veliko interesa tudi za velikanske kmetijske površine, ki so najpomembnejši del premoženja kmetijskih družb Belje in PIK Vinkovci in Vupik. Mercator bo tudi jeseni ostal zdravo jedro trgovinske dejavnosti Agrokorja, stabilizacija in krepitev poslovanja Konzuma pa ostajata največji izziv za prisilno upravo Agrokorja pod vodstvom Anteja Ramljaka.

Agrokor kvari lepo sliko gospodarstva

Hrvaški ekonomisti pa ugotavljajo, da rast gospodarstva naše južne sosede poganja rastoča domača poraba gospodinjstev, ki sloni na rasti prodaje na drobno in na rasti zaposlenosti. Sočasno z rastjo plač se je povečal tudi razpoložljiv dohodek na gospodinjstvo, kar je posledica nižjih stroškov refinanciranja in večjega priliva tujih valut, to pa je neposredna posledica rasti turizma.

Agrokor | Author: Jože Suhadolnik Jože Suhadolnik

Visoka rast uvoza, v prvem polletju se je povečal za 14 odstotkov, na 6,7 milijarde evrov, je neposredno povezana z boljšim poslovanjem hrvaških izvoznikov in z rastjo turističnega obiska. V prvega pol leta je število prenočitev na Hrvaškem preseglo 20,4 milijona, kar je 23 odstotkov več kot lani v prvih šestih mesecih.

Čeprav je makroekonomska slika Hrvaške videti obetavno in so ekonomisti še pred kratkim za letos napovedovali 3,1-odstotno gospodarsko rast, so zaradi pričakovanih negativnih učinkov krize v Agrokorju napoved za letošnji BDP popravili na 2,9 odstotka. Največje hrvaško podjetje dobaviteljem in bankam dolguje okoli 5,4 milijarde evrov (resnični obseg dolga bo predvidoma znan jeseni), zaradi tesnih povezav z okoli dva tisoč podjetji v državi in ker prihodki skupine Agrokor pomenijo 15 odstotkov vsega hrvaškega BDP, pa bo dogajanje v Agrokorju letos zagotovo negativno vplivalo na hrvaško gospodarstvo. Kljub temačnim pričakovanjem pa hrvaški ekonomski analitiki vidijo tolažbo zlasti v dobrem stanju evropskega gospodarstva in v rekordni turistični sezoni, ki bosta, če bo vse v skladu z njihovimi pričakovanji, ublažila posledice krize v Agrokorju.

Mercator v prevzem Konzuma v BiH?

Ker prezadolženi Agrokor poleg Konzuma, ki je v resnih škripcih, nujno potrebuje finančno zdravega trgovca, se Mercator za skupino zdi kot nekakšna rešilna bilka. Spomnimo, da je ta s svojim obsežnim dogovorom z bankami upnicami nekako izoliran od težav, ki si jih je nakopal hrvaški lastnik. Dodatno zaščito pred morebitnim izčrpavanjem naj bi Mercatorju zagotavljal tudi posebni zakon lex Mercator, ki ga je slovenska vlada pripravila kot odziv na prisilno upravo hrvaške vlade, ki je bila v Agrokor postavljena na podlagi posebnega zakona, s katerim naj bi omilili posledice morebitnega stečaja Agrokorja na celotno hrvaško gospodarstvo.

Največje hrvaško podjetje, ki dobaviteljem in bankam dolguje okoli 5,4 milijarde evrov (resnični obseg dolga bo predvidoma znan jeseni), bo letos negativno vplivalo na hrvaško gospodarstvo.

Prav včeraj je upniški odbor Agrokorja odločal o predlogu, da Mercator na trgu Bosne in Hercegovine od Konzuma pod svoje okrilje vrne 83 trgovin. Ker je bila ta številka Sveta kapitala natisnjena že v sredo, izida glasovanja žal ne poznamo.

Dejstvo pa je, kot pravijo naši viri v Bosni in Hercegovini, da približno 20 Mercatorjevih strokovnjakov že več tednov na terenu dejavno preverja, kaj in kako bo treba spremeniti v trgovinah, ki so zdaj še obarvane v Konzumove barve. Spomnimo, Mercatorjeve bosanske trgovine zdaj najema Konzum in bi mu za to moral plačevati najemnino. Zgolj od teh se je nabralo 12 milijonov evrov dolga do Mercatorja, ki pa po drugi strani dolguje Agrokorju najemnine za trgovine v Srbiji.

Lastniki Mercatorja, ki so pred leti z zamenjavo Mercatorjevih trgovin v Konzum v BiH v zelo kratkem času izgubili polovico prihodkov in na prvo mesto med tamkajšnjimi trgovci spustili lokalni Bingo, zdaj upajo, da jim bo z vnovično zamenjavo barv in ponudbe uspelo nazaj pritegniti vsaj del nekdanjih kupcev.

Slovenski dobavitelji so zamisli o vrnitvi na revni trg BiH naklonjeni pod pogojem, da ne prevzamejo prevelikega bremena Konzumovih obveznosti.

Slovenski dobavitelji so zamisli o vrnitvi na revni trg BiH naklonjeni pod pogojem, da ne prevzamejo prevelikega bremena Konzumovih obveznosti. Nasprotno pa bi upniki Agrokorja radi ob prenosu trgovin v BiH na Mercator prevalili tudi čim večji delež Konzumovih obveznosti. Hrvaški ekonomski analitik Damir Novotny opozarja, da bi se lastnik Mercatorja z morebitnim izčrpavanjem svojega paradnega konja ustrelil v koleno. »Sanatorji Agrokorja morajo najti način, da oživijo trgovinsko dejavnost v Konzumu, z reševanjem tega na račun Mercatorja pa gotovo ne bi ničesar rešili,« svari hrvaški ekonomski analitik Damir Novotny.

Polletni rezultati Mercatorja

V sredo so se nadzorniki seznanili s polletnimi rezultati. Čisti poslovni izid iz poslovanja Skupine Mercator je znašal 10,4 milijona evrov, lani v prvega pol leta so ustvarili 3,9 milijona evrov. EBITDA skupine je znašala 58,3 milijona evrov, od tega je Mercator Slovenija imel 35,2 milijonov evrov EBITDA, kar je za desetino več, kot v primerljivem obdobju lani. Skupni prihodki skupine so se znižali zaradi odprodaje dejavnosti, pomembno pa je, da se povišujejo prihodki osnovne dejavnosti, pravijo v Mercatorju.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.