Domov Ikonomija 28. September 2017.

Prevzemniki lovijo zadnji vlak poceni denarja

nogomet
© Pixabay
Tiskarski stroji v Evropi in marsikje po svetu še naprej delajo s polno paro, a to bi se lahko spremenilo že čez mesec dni. Je čas za podjetja, ki se ozirajo po tekmecih, da bi opravila prevzeme, preden se podražijo posojila?

Obraz sveta prevzemov in združitev (M&A) so bile v večini panog vselej Združene države Amerike, a nič več. Vsaj v športu jih z naskokom prekašajo Kitajci. Milijonarji z vzhoda trošijo nepredstavljive vsote za klube po svetu, še posebno v Evropi. Kdo bi si leta 2015 mislil, da bo 45 milijonov evrov vreden vstop kitajskega sklada v lastništvo kluba Atletico Madrid, ki je bil tedaj kljub hegemoniji Barcelone in madridskega Reala aktualni španski prvak, šele začetek pohoda kitajskega kapitala v svet športa.

To je bil komaj začetek zgodbe, ki je po mnogih merilih že prekašala naskok naftnih milijarderjev na nogometni prestol Evrope. Aprila letos je konzorcij kitajskih vlagateljev za rekordnih 740 milijonov evrov kupil enega najtrofejnejših italijanskih klubov, AC Milan. Da se ne šalijo, so dokazali že z 200-milijonskim vložkom v nakupe novih igralcev.

Kitajska kaže zobe

Kitajci so od začetka leta 2014 do konca leta 2016 – govorimo torej o številki brez prevzema AC Milana – za nakupe športnih klubov po svetu namenili več kot 2,1 milijarde dolarjev.

Z letom 2015, ko je bilo napovedanih za več kot 5000 milijard dolarjev poslov, se leto 2017 bržkone ne more kosati.

To je znesek, ki za kar šestkrat (!) presega vložke ameriških investitorjev. »Ni bilo še države, ki bi se tako hitro povzpela na prestol. Kitajci so brez dvoma osvojili pokal M&A,« je za spletišče insidefotball.com dejal eden od vlagateljev. V treh polnih letih je bil kitajski kapital vpleten v dobro polovico vseh nakupov klubov v tujini. ZDA bi bile sicer še vedno krepko na prvem mestu, saj je nekdanji solastnik Microsofta Steve Balmer leta 2014 za dve milijardi dolarjev kupil košarkarsko moštvo LA Clippers.

Moč Kitajcev na trgu športnih prevzemov je nesporna, tako kot v gospodarstvu in politiki, povečuje pa se tudi pri nakupih podjetij v drugih panogah. Njihove prevzemne aktivnosti se krepijo že nekaj časa. V Evropo so začeli več vlagati po krizi, ko so videli priložnost za gradnjo končne postaje svilne poti, v Afriki in drugod po svetu lovijo priložnosti s surovinskimi posli … Kitajske družbe so v letošnjem prvem polletju na tujem prevzele za skoraj 105 milijard dolarjev podjetij, kar je približno toliko kot v celotnem letu 2015. Če jim uspe še kakšen velik posel, bi kaj lahko presegle lanski izkupiček okoli 250 milijard dolarjev. Toda aktivne niso le na tujem, temveč tudi doma. Ravno pred kakšnima dvema tednoma sta napovedala združitev največji kitajski kopalec premoga Shenhua Group in največja energetska družba China Guodia. Z njuno poroko bi nastalo največje svetovno energetsko podjetje z več kot 270 milijardami dolarjev premoženja.

 | Author:

Leto brez megaposla?

Leto prevzemov in združitev je kljub nadaljevanju gospodarske rasti nekoliko pod pričakovanji. Največ optimizma so pokazala evropska podjetja, ki so sklenila za več kot 600 milijard dolarjev poslov. Samo v drugem četrtletju je bila vrednost poslov za skoraj 29 odstotkov večja kot leto pred tem, s čimer so evropska podjetja okrepila svoj položaj na svetovnem trgu prevzemov in združitev, kjer po novem obvladujejo 32,3-odstotni delež. Delež »Američanov« je v primerjavi z lanskim prvim polletjem upadel za 2,4 odstotne točke, na 40,4 odstotka, delež »Azijcev« pa za debele tri odstotne točke, na 18,3 odstotka.

Globalno se je obseg poslov v prvem polletju povečal za 8,4 odstotka, na slabih 1500 milijard dolarjev. Pri tem bode v oči podatek, da je bilo do konca junija sklenjenih 1117 poslov manj kot v enakem obdobju lani, kar kaže, da postajajo cene prevzemov previsoke, zlasti ob dejstvu, da letošnje leto (še) ni postreglo s kakšnim megaprevzemom.

Kitajske družbe so v letošnjem prvem polletju na tujem prevzele za skoraj 105 milijard dolarjev podjetij, kar je približno toliko kot v celotnem letu 2015.

Najbliže temu bi lahko prišla združitev nizozemskega operaterja Altice, ki se že nekaj časa zanima za nakup ameriškega kabelskega operaterja Charter, ki je na borzi vreden okoli 120 milijard dolarjev. Če prištejemo še premijo, se obeta verjetno eden največjih poslov v zgodovini.

V prvem polletju je bil sicer največji napovedani posel 60,6 milijarde dolarjev vreden tobačni posel, v katerem bo – ob zeleni luči regulatorjev – British American Tobacco prevzel konkurenta Reynolds American. Nedvomno največ zanimanja pa je požel Amazonov 13,7 milijarde dolarjev vreden prevzem trgovinske verige Whole Foods Market. Amazon, ki ga vodi Jeff Bezos, je s potezo menda v trgovinski panogi sprožil val nestrpnega pričakovanja. Nekateri investicijski bankirji so tako za Financial Times priznali, da jim pregorevajo telefonske linije od klicev trgovskih podjetij, ki si želijo skleniti posel s spletnim velikanom. »Te dni se vse vrti okoli Amazona,« je dejal neki bankir z Wall Streeta. Danes se mnogi sprašujejo le še, kdo bo naslednji. Nordstrom, Lowe's, Warby Parker so priljubljena imena tarče ali pa zaradi Bezosove nove obsedenosti s hrano celo na 4,5 milijarde dolarjev ocenjeni GrubHub, s katerim bi Amazon pridobil 50.000 restavracij in devet milijonov rednih jedcev.

 | Author:

Konec mrzličnega nakupovanja

Amazon je še vedno korak pred konkurenco. Letošnja okrepljena aktivnost je po oceni analitikov iz podjetja Mergermarket prav posledica želje ostati korak pred konkurenco in biti pripravljen na prihodnost, kar pomeni slediti hitremu tempu političnih in tehnoloških sprememb.

Letošnja okrepljena aktivnost je posledica želje ostati korak pred konkurenco in biti pripravljen na prihodnost.

Vprašanje je, kako dolgo lahko krepki trend traja. Dejavnikov, ki bi utegnili upočasniti sklepanje kupčij, četudi je njihov cilj zgolj zagotovitev boljše prihodnosti podjetja, je namreč kar nekaj. Prvič, politika centralnih bank, ki jih bolj kot nizka inflacija začenja skrbeti nevarnost pregrevanja gospodarstva. Ameriška centralna banka Federal Reserve je že začela ustavljati tiskarske stroje, medtem ko je prvi mož evropske, ECB, na nekaj podobnega namignil na zadnjem zasedanju guvernerjev evropskih centralnih bank. Drugi razlog so visoke vrednosti delnic na borzah, zaradi česar postajajo prevzemi kljub poceni posojilom preprosto predragi.

In tretjič, v marsikateri industriji so leta konsolidacije prinesla velike koncentracije. En primer je pivovarska panoga, ki po končani združitvi največjih dveh pivovarjev AB InBev in SABMiller premore le še peščico velikih igralcev. Združeni velikan, ki proizvaja med drugim blagovne znamke piva, kot so Budwiser, Corona, Stella Artois in Hoegaarden, obvladuje kakšno tretjino svetovnega trga, približno tolikšen delež pa pripada še nizozemskemu Heinekenu in danskemu Carlsbergu. Podobno zgoščeno je v panogi izdelkov široke potrošnje, kjer kraljujejo Unilever, Procter&Gamble, Mondelez, Nestle, CocaCola in PepsiCo.

Z letom 2015, ko je bilo po oceni analitske družbe napovedanih za več kot 5000 milijard dolarjev poslov, se leto 2017 bržkone ne more kosati. Toda hkrati bo zelo verjetno obseg poslov precej večji kot v letu 2016, ki bo v zgodovino zapisano ne po sklenjenih, temveč po propadlih poslih. Vrednost drugih je namreč krepko presegla 500 milijard dolarjev.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.