Domov Ikonomija 20. November 2017.

Prevzem Pro Plusa: V Slovenijo prihaja »velika mašinerija«

pop tv
© Mavric Pivk
Prevzem Pro Plusa, lastnika Pop TV in Kanala A, ki ga poskuša izpeljati globalni naložbeni sklad KKR prek družbe United Group, v Sloveniji že nekaj časa buri duhove, predvsem zato, ker je United Group že lastnik Telemacha, našega največjega kabelskega operaterja.

Največ prahu je dvignila odločitev ministrstva za kulturo, ki je – kot smo že poročali v Delu – izbralo svojevrstno interpretacijo naše zakonodaje, po kateri mora prevzemnik več kot 20-odstotnega deleža izdajatelja medija, ki je vpisan v razvid medijev, pridobiti soglasje ministrstva za kulturo. A ker KKR (oz. United Group) prevzema Pro Plus, edinega lastnika Pop TV in Kanala A, ministrstvo ni videlo potrebe po presojanju, saj Pro Plus ni vpisan v razvid medijev (Pop TV in Kanal A pa seveda sta).

Potem ko so se oglasile stanovske organizacije, ki opozarjajo na morebitne posledice konsolidacije lastništva največje medijske hiše in največjega kabelskega operaterja v enih rokah, je odbor DZ ministrstvu za kulturo naložil, naj še enkrat začne presojo primera. Ob ministrstvu za kulturo mora poslu dati blagoslov tudi agencija za varstvo konkurence (AVK), ki o zadevi presoja že nekaj mesecev, a odločitve še ni. Med čakanjem na odločitev smo se pogovarjali s predstavnikom sklada KKR, Ludom Bammensom.

Ludo Bammens | Author: osebni arhiv osebni arhiv

Potegujete se za Pro Plus, v lasti pa že imate Telemach, katere sinergije vidite med njima?

Pro Plus in Telemach sta dva različna posla in vsak od njiju mora sam stati na svojih nogah, tako da bosta popolnoma ločeno upravljana in vodena. Skupina United Group ima v Evropi več naložb tako v televizijske postaje kot v infrastrukturo. To sta dva zelo različna posla. Pri televizijskih postajah so zelo visoki stroški ustvarjanja ali odkupovanja programa, na drugi strani pa so kabelski operaterji, ki so vmesni člen med televizijami in gledalci ter tekmujejo tudi z drugimi platformami. Za slovenski trg je raziskovalno podjetje Oliver & Ohlbaum ugotovilo, da večina uporabnikov, 75 odstotkov, pri istem operaterju vzame »trojčka« ali »četvorčka«, torej televizijo, internet ter paket za mobilno in morda še fiksno telefonijo. To pomeni, da če hočeš tekmovati kot operater, moraš imeti infrastrukturo, ki omogoča vse štiri omenjene produkte. In na trgu opažamo velik premik – mobilni telefoni in druge s spletom povezane naprave so platforma prihodnosti, saj generacija pod 30 let vse več spremlja vsebine prek pametnih telefonov. Operater mora torej tekmovati na vseh teh trgih in povsod so močni tekmeci. Pri mobilni telefoniji na primer ima Telekom še vedno polovico trga.

Res trdite, da tu sploh ni nobenih sinergij?

Ne, neposrednih operativnih sinergij ni. Recimo United Group ima v svojem portfelju tudi Sportklub pa poglejte, pri katerih operaterjih ga lahko vidite. Niso ga ponudili le Telemachu. Ponudili so ga vsem operaterjem po nediskriminatornih pogojih.

pop tv | Author: Ljubo Vukelič Ljubo Vukelič

Že, a verjetno so drugi operaterji pri pogajanjih v slabšem položaju, če največji operater že sprejme pogoje, ki jih postavlja program (oba pa imata istega lastnika).

Razumem, kaj hočete reči. Verjetno si lahko vsak zamišlja vrsto scenarijev, kako preigrati sistem, toda trg je preprost in pregleden; vsebine ponujamo vsem operaterjem po nediskriminatornih pogojih. V Evropi je zelo pogosto, da imata infrastrukturna platforma in platforma vsebin istega lastnika. Pravzaprav je tako v vseh državah v Evropi. Na primer v Franciji je SFR vodilni operater na področju telekomunikacij pravkar prevzel več televizijskih programov. Tudi pri vas že imate tak primer; operater Telekom je v treh korakih prevzel televizijo Planet TV in regulatorji niso imeli pripomb.

Proces pridobivanja dovoljenj za prevzem Pro Plusa traja že dolgo časa, kako to komentirate?

Razumem, da so v igri podjetja, ki so pomembna za Slovenijo, in regulatorji potrebujejo čas, da vse dobro premeljejo. Pristojna sta dva regulatorja: ministrstvo za kulturo in agencija za varstvo konkurence. Tej smo predložili svoje dokumente avgusta in od takrat so nas trikrat pozvali, naj jim dodatno pojasnimo nekatere od podatkov, na vse smo jim takoj odgovorili in kmalu pričakujemo njihovo odločitev.

Toda ministrstvo za kulturo ponovno razmišlja o svoji odločitvi.

Ne vem. Vem le, da smo julija začeli korespondenco z njimi po odvetnikih, nato pa smo v začetku septembra prejeli njihov odgovor, da ni ovir za prevzem. Od takrat z njimi nismo več v stiku in nismo dobili nikakršnih novih obvestil o drugačnem poteku postopka.

Kaj se bo z vašim prevzemom spremenilo?

Ta odgovor moram zastaviti nekoliko bolj na široko.

Pro Plus in Telemach sta dva različna posla in vsak od njiju mora sam stati na svojih nogah, tako da bosta popolnoma ločeno upravljana in vodena.

Vložili smo že precej sredstev v medije po svetu, v Nemčiji smo investirali v ProSiebenSat.1. Že pred desetimi leti smo videli, da prihaja digitalna revolucija. Slovenija ima na tem področju odlično infrastrukturo, povprečen uporabnik ima hitrost interneta 18 Mbps, pri mobilni telefoniji ima skoraj vse prebivalstvo dostop do 4G, kar pomeni, da ste zgradili odlične digitalne avtoceste, po katerih lahko vsakdo ponuja svojo vsebino.

To odpira pot novim medijskim akterjem, kot so Netflix, Amazon TV ali FaceBookMoreover. Domači tekmeci so bili doslej pretežno zaščiteni pred večjo konkurenco zaradi vaše majhnosti. Ste majhen trg in veliki igralci so se najprej lotili večjih držav, Nemčija je bila med prvimi. Imeli ste torej nekaj časa, preden k vam pride »velika mašinerija«.

Mi menimo, da se bo to zgodilo zelo kmalu. Imate infrastrukturo, večina prebivalcev (predvsem mladi) odlično govori angleško in tuje vsebine so jim blizu. V poročilu medijskih strokovnjakov iz Oliver & Ohlbaum o Sloveniji je jasno, da lahko Slovenija v prihodnjih petih letih pričakuje vstop več teh novih, globalnih ponudnikov vsebin. Obstaja pa tudi tveganje učinka kanibalizma; na začetku se ljudje naročijo na kabelsko televizijo in začnejo uporabljati tudi Netflix. Toda mladi, mlajši od 35 let, delujejo drugače in se odločijo za Netflix brez klasičnega kabelskega paketa. Zdi se, da imajo mladi raje tuje serije, saj imajo radi novosti in visokokakovostno produkcijo. In želijo jih gledati, kadar hočejo in kakor dolgo hočejo. Zdi se, da so se obrnili proč od tradicionalnega linearnega televizijskega modela in k modelu videovsebin na zahtevo.

Če lokalni TV-kanali želijo tekmovati s temi novimi zmogljivimi platformami, kot so Netflix, Amazon TV ali Facebook, potrebujejo zelo močnega partnerja, ki ima finančna sredstva za vlaganje in podporo TV-postajam pri prilagajanju digitalni dobi. Če le vztrajaš s trenutno ponudbo, boš čez pet let v zelo slabem položaju.

 | Author: Arhiv podjetja Arhiv podjetja

Kaj po vašem mnenju torej potrebuje Pro Plus?

Pro Plus deluje dobro, vendar potrebuje nadaljnjo finančno podporo, da bi lahko vlagal v prihodnje zagotavljanje zelo močne ponudbe na linearni televiziji, videovsebin na zahtevo ter razširil svojo digitalno ponudbo.

Domači tekmeci so bili do zdaj pretežno zaščiteni pred večjo konkurenco zaradi vaše majhnosti.

To lahko vključuje nove, krajše formate za mlade gledalce, ki spremljajo vsebine na pametnih telefonih. Hkrati je treba lokalne vsebine še okrepiti. Uživajo močno čustveno povezavo z gledalci in morajo dajati občutek enake kakovosti, kakršno ima najboljša mednarodna ponudba. Tretjič, nujno je, da ustvarjalnim osebam zagotovimo finančno in tehnološko podporo, da bi razvili svoje talente. Če bomo vse to delali dobro prihodnjih pet let, bo Pop TV dovolj močan, da bo uspešen v novi digitalni dobi. Nova konkurenca bo popolnoma drugačna od klasičnih TV-mrež. Netflix in Amazon bi lahko že uvrstili med prvih pet med kabelskimi omrežji za razširjanje vsebin. Netflix je pred kratkim izjavil, da je ustanovitev TV-hiše zanje tako enostavna kot ustvarjanje aplikacije. Celo BBC se je morala soočiti z digitalnimi motilci. Zadnja raziskava medijskega regulatorja iz VB je pokazala, da je bil rating Netflixa večji od BBC-jevega in da se mlajše občinstvo preusmerja v spletne videovsebine namesto linearnih kanalov, katerih spremljanje se je v tem desetletju zmanjšalo za tretjino. V Sloveniji že 75 odstotkov mladih v Sloveniji vsak dan in aktivno uporablja facebook, ki ima vse njihove podatke ter vpogled v njihove preference ter kako najraje preživljajo prosti čas.

Menite, da Pro Plus pod sedanjim lastništvom CME tega ne bo zmogel?

Imamo kapital za podporo Pro Plusu. Vložili smo že 230 milijonov dolarjev v prevzem Pro Plusa in hrvaške Nove TV, investirali pa bomo še dodatna sredstva. Ekipi Pro Plusa lahko tudi zagotovimo dostop do naše globalne mreže medijskih strokovnjakov in delimo vsak nauk iz drugih naložb v medije. Kot vlagatelj si prizadevamo zgraditi močnejša podjetja. To smo že storili z več kot 50 podjetji v Evropi in upamo, da bomo enako storili s Pro Plusom. Ponudimo lahko sredstva, finance in odlično mrežo ljudi.

Načrtujete kadrovske menjave v vodstvu? Omenjajo se že konkretna imena, na primer, da naj bi za krmilo Pro Plusa sedel Matej Narat?

V tem ni čisto nič resnice. Čisto nič. Ni del načrta in se ne bo zgodilo, njegovo ime pri nas ni bilo omenjeno v nobenem kontekstu. V času, ko čakamo na odgovor regulatorjev, se pač razpasejo govorice vseh vrst. Družbo bi radi prevzeli, ker se nam zdi dobra, in dobra se nam zdi tudi ekipa, ki jo vodi, in z njo bi radi sodelovali. Naš namen nikakor ni, da bi razdirali uspešno moštvo.

Ste pred začetkom postopka prevzema močno lobirali pri naših regulatorjih in politikih?

Lobirali? Komunicirali smo z obema regulatorjema v Sloveniji. Tak je postopek. V Sloveniji smo bili v stiku z ministrstvom za kulturo in agencijo za varstvo konkurence, obakrat po odvetnikih. To je to, drugih stikov nismo imeli.

Kako da ne, kaj pa z vladnimi politiki?

Slišal sem, da se je omenjalo srečanje mojega kolega z vašim predsednikom vlade maja 2017, a tam ni bilo nikakršnega govora o tem konkretnem poslu. Bil sem zraven in vam to lahko zagotovim. Nikoli, nikoli, nikoli nismo tega omenjali. Tema srečanja je bila gospodarska in naložbena klima v Sloveniji. Nihče ni omenil ali razpravljal o Pro Plusu.

Kolega, ki ga omenjate, je gospod David Petraeus, nekdanji general, ki je deloval kot poveljnik koalicijskih sil v Iraku in Afganistanu, nato pa je bil direktor Cie, kajne? Kako vam takšen človek koristi?

Seveda je koristno imeti Davida Petraeusa v ekipi.

V prihodnjih petih letih bo slovenski medijski trg doživel kanibalistični efekt.

On je član naložbene skupine KKR in je izjemno inteligenten človek ter odličen študent sveta. Če hočete vlagati po vsem svetu, v številna podjetja in sektorje, kot to počne KKR, je pomembno imeti nekoga, kot je David, ki razume makroekonomsko, mednarodno trgovino in diplomatske dimenzije. Njegove sposobnosti so zelo pomembne za KKR, vendar njegova vloga v našem podjetju nima nič opraviti z njegovimi prejšnjimi položaji.

Kako dolgo bi ostali v lastništvu Pro Plusa?

Pro Plus bo postal del United Group in tako bo ostalo. United Group je v večinski lasti KKR in v določenem trenutku se lahko naše lastništvo v United Group spremeni. Investicijski skladi, kot je naš, ohranjajo naložbe v povprečju sedem let, lahko pa tudi dlje. Vsekakor je to daljna prihodnost.

Imate poleg našega največjega kabelskega operaterja Telemacha še kakšno naložbo v Sloveniji?

Ne. Ne zato, ker se ne bi trudili, ampak doslej nismo bili uspešni pri pridobivanju drugih podjetij. Potegovali smo se za Pivovarno Laško, a na koncu je zmagal Heineken. Pred nekaj leti smo se z DUTB pogovarjali, da bi pomagali pri prestrukturiranju nekaterih naložb, vendar to ni pripeljalo do ničesar posebnega, čeprav na podoben način delamo z največjima italijanskima bankama Intesa in UniCredit. Banke niso usposobljene za prestrukturiranje posojilojemalcev v težavah, zato takšna sredstva prepustijo nam, mi pa pripeljemo svež kapital in zgodbo preobrnemo nazaj na pot uspeha.

Se ozirate še za drugimi naložbami v Sloveniji?

Da. Verjamemo, da je Slovenija na dobri gospodarski poti, vendar za zdaj na radarju nimamo kakšnih drugih podjetij.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.