Domov Ikonomija 30. November 2017.

»Petstomilijonski trg je naša največja konkurenčna prednost«

dejan židan
© jan bratanič
Dejan Židan je eden redkih slovenskih politikov, ki je prepoznal Kitajsko in Hongkong kot trga z izrednim potencialom.

Kitajske navade so Evropejcem nemalokrat tuje, a za neuke opazovalce nesmiselni protokoli poznavalcem pogosto narišejo precej bogato sliko. Tako je tudi med državniškimi obiski. Prvi vselej spregovori gostitelj, nato tujec. Če pogovor zatem zamre, naj bi bilo to jasno znamenje hladnih odnosov, ne samo med politikoma, temveč tudi med državama. Ko si politika vnovič izmenjata mnenji, se razume, da so odnosi bolj topli, če se med njima razvije sproščen pogovor, pa je to že znak prijateljstva.

Nekaj takšnega je na svojem prvem uradnem obisku Kitajske leta 2015 doživel kmetijski minister in podpredsednik vlade Dejan Židan, ki je na začudenje mnogih sproščeno poklepetal z Wang Yangom, tedanjim podpredsednikom vlade Ljudske republike Kitajske in današnjim članom mogočne sedmerice, ki odgovarja zgolj predsedniku Xi Jinpingu. »Po srečanju so za nas – delegacijo iz male Slovenije – zapirali avtoceste! Židan je odtlej na Kitajskem deležen izrednega spoštovanja,« se je spominjal srečanja eden izmed diplomatov. To je bilo mogoče opaziti tudi med nedavnim obiskom Hongkonga, kjer so uradniki malodane vstajali od miz, ko je v prostor vstopil Židan, sicer edini predstavnik visoke politike na sejmu vina in žganih pijač (Hong Kong International Wine and Spirits Fair 2017).

Njegovi cilji so bili gospodarsko zbližati Hongkong in Slovenijo ter seveda pomagati pri promociji Slovenije in naših vinarjev. »Dosegli smo vse zastavljene cilje,« je bil zadovoljen, a izčrpan ob koncu obiska Hongkonga, kjer sva se srečala na kratkem pogovoru.

Hongkong je še vedno ena najpomembnejših, če ne najpomembnejša vstopna točka za podjetja, ki si želijo na kitajski trg. Zakaj bi se morali tam zanimati za Slovenijo?

V Hongkongu dejansko vlada vse večje zanimanje za Slovenijo, s katero se tukajšnji poslovneži pravzaprav še spoznavajo. Doslej so vedeli, da smo majhna, zelena in lepa država iz centralne Evrope, kaj več pa ne. Toda danes se vse bolj zavedajo, da je Slovenija država z 41 milijardami evrov BDP, izredno hitro rastjo in močno izvozno usmerjenostjo. Naša podjetja ustvarijo na tujem več kot 70 odstotkov prihodkov. Medtem ko trgovina s Kitajsko lepo raste, Hongkonga tako rekoč ni zraven. Sem izvozimo za 36 milijonov evrov blaga, uvozimo pa ga za zgolj štiri milijone evrov. Te številke so tudi za Slovenijo precej nepomembne.

Zakaj je tako?

Tu bi lahko na široko razpredal, ampak razlog je v bistvu samo eden, in sicer obojestransko nepoznavanje. Slovenci premalo poznamo Hongkong, tako gospodarstvo kot tudi politika. Treba je vedeti, da se s Hongkongom nismo nikdar ukvarjali. Prvi uradni vladni obisk smo izpeljali šele lani, ko sem bil tu kot podpredsednik vlade, pri čemer je bil Hongkong zgolj zadnja postaja na kitajski turneji. Politika se zanj nikdar ni pretirano zanimala, za gospodarstvo pa je mnogokrat predaleč.

Se bo to zdaj spremenilo?

Za to si prizadevamo. Pripravljenost na hongkonški strani je izredna, dogovarjamo se tudi že o uradnem obisku tukajšnjega političnega vrha v Sloveniji, pri katerem bi sodelovale gospodarske delegacije.

Ste že na kakšnem državniškem obisku videli tak fokus v sklepanje poslov?

Ne, nikdar. S komerkoli se tu pogovarjaš, naj bo s politikom, gospodarstvenikom ali kakšnim funkcionarjem, vsi bodo razmišljali o poslu, o tem, kako bi v Hongkong pripeljali nov posel. Tu poteka vse fokusno, ni za Evropo tipične politične govorice, ko se ponekod po eni uri sprašuješ, o čem pravzaprav teče beseda. Imam dobre vtise. Iz količine zapiskov, ki so jih naredili sogovorniki, in z njihovih obrazov sem namreč razbral, da se veselijo odkritja novega dela sveta, s katerim je mogoče ustvarjati biznis.

kitajska | Author: Reuters Reuters

Kaj je pravzaprav hongkonški »sales pitch« za Slovenijo? Odprtost njihovega 7,4-milijonskega trga, ki se vsako leto uvršča na sam vrh lestvic o poslovnem okolju, ali to, da so vstopna točka na precej večji kitajski trg?

Hongkonški predstavniki najprej promovirajo Hongkong kot samostojno celoto, ki pa je, jasno, vstopna točka za kitajski in druge azijske trge, kar seveda radi povedo. In tu vam lahko vrnem žogico. Ko nekdo gleda Slovenijo, vidi državo, ki izredno hitro raste. Ampak nanjo ne sme gledati kot na dvomilijonski trg, temveč kot del EU, kot idealno vstopno mesto v centralno Evropo, ki se odpre v 500-milijonski trg. Poleg tega smo na neki način del Balkana, ki ga zaradi skupne zgodovine tudi dobro razumemo.

Je Balkan za Slovenijo pomembna konkurenčna prednost, zaradi katere bi lahko hongkonška in tudi kitajska podjetja želela poslovati pri nas? Slovenija je nenazadnje precej bolj povezana z nekdanjimi republikami kot na primer Grčija, kjer so si Kitajci s prevzemom pristanišča v Pireju že zgradili postojanko na Svilni poti?

Balkan je brez nas 20-milijonski trg in je seveda pomemben, toda trenutno ni v tako dobri gospodarski kondiciji kot EU. Biti vstopna točka za polmilijardni trg je še vedno naša glavna konkurenčna prednost. Hongkonžani to slišijo in zdaj tudi vedo, posledično se bo pospešilo sodelovanje. Opazili so tudi, da smo prišli Slovenci na vinski sejem v precej nenavadni sestavi. V množici več kot tisoč razstavljavcev je treba poiskati točko, v kateri se razlikuješ od drugih, točko, po kateri te bodo obiskovalci prepoznali. In mi smo jo našli. Odločitev, da pripeljemo s seboj čebelji paviljon, čeprav se ne zdi neposredno povezan z vinarstvom, je bila zadetek v polno. Pripeljali smo penečo se medico in sladoled, oboje je bilo hit med obiskovalci. S komerkoli sem se srečal, kamorkoli smo šli, vsi so govorili o našem paviljonu. Z zavistjo so nas gledali sosedje Nemci in Japonci, ki so vložili v svoje paviljone precej več od naših 500.000 evrov. To, da so japonske televizije usmerjale kamere na naš paviljon, je bilo videti prav hecno (smeh). Zdaj je pred nami izziv, da najdemo način, kako bi podobno izstopali tudi prihodnje leto.

Kako ste izbrali vinarje, ki jim boste pet let pomagali pri promociji v Hongkongu? Veliko ljudi, s katerimi sem govoril tu, je omenilo vina Aleša Kristančiča, toda Movie ni zraven.

Komuniciramo z vsemi vinarskimi združenji in GZS. Povabimo tiste, ki želijo sodelovati na teh sejmih. Če smo se kaj naučili, je to, da nima smisla na nikogar pritiskati. Kot minister sem že kdaj koga poklical in so potem seveda šli zraven, ministru namreč nihče ne bo rekel ne, vendar se ni dobro izteklo. Vse se zdi nekako na silo, razstavljavci se počutijo, kot da jih je minister prisilil v sodelovanje, in me potem gledajo izpod čela, medtem ko sem se jaz spraševal, zakaj neki me tako gledajo, saj sem jim vendar uredil brezplačen razstavni prostor in promocijo. Danes ustvarjamo pogoje, vsak interesent pa se sam odloči, ali želi biti zraven. In tisti, ki so bili letos tukaj, so visoko motivirani.

kitajska | Author: jan bratanič jan bratanič

Na sejmu se vse vrti okoli hrane in alkoholnih pijač, na katerih področjih pa menite, da bi bilo lahko najbolj plodno sodelovanje med Slovenijo in Hongkongom ali celo Kitajsko?

Kitajska je razvijajoča se industrijska velesila. Iščejo sovlagatelje in tehnologije, ki pomenijo dodano vrednost v različnih industrijah. Ravno to so področja, kjer smo Slovenci najbolj kompetentni. Izvozno uspešni smo v avtomobilski industriji, strojni in električni opremi, tudi farmaciji. Znotraj teh industrijskih panog imamo kompetence, neumno bi bilo, če bi bil naš fokus drugje. Hrana predstavlja izredno majhen delež v izvozu, tega se je treba zavedati, ampak jo skušamo pripeljati zraven tja, kjer imajo naši proizvajalci interese. V Hongkongu so v zadnjem času uspešni slovenski mlekarji. Veselijo nas tudi uspehi vinarjev, ki so še pred dvema letoma prodali v Hongkong zgolj za 90.000 evrov vina, lani že za 800.000 evrov, kar so letos z milijonom evrov prodaje presegli že v prvih sedmih mesecih. Srednjeročno vidim potencial za rast izvoza vsaj do petih milijonov evrov, pri čemer moramo vedeti, da je celoten izvoz slovenskih vinarjev ocenjen na 14 milijonov evrov. Trg se nedvomno odpira, a o nadaljnjem razvoju bomo morali še razmisliti, vsaj ko govorimo o vinarjih, saj Slovenija nima možnosti velikega povečanja proizvodnje.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.