Domov Ikonomija 24. September 2017.

Nemci se upokojijo pri 67 letih. Bo Merklova to mejo še zvišala?

nemčija
© Pixabay
Tako za našega največjega izvoznega partnerja kot za nas bo nedelja 24. septembra pomemben dan: Nemci bodo na voliščih odločali, ali bo njihovo vlado vodila kanclerka Angela Merkel ali kancler Martin Schulz, mi pa se bomo na referendumu odločali, ali bomo gradili drugi tir ali ne.

Za Nemce ni vprašanje, kdo bo zmagal, kajti nadaljevala se bo kontinuiteta s kanclerko Angelo Merkel. Vprašanje je le, kakšne barve bo prihodnja koalicija, ki jo bo vodila, napoveduje Samo Kupljen, direktor Bauhausa Slovenija. »Od barve koalicije bo odvisno, koliko bo Merklova lahko uresničila svoj program.« Po Kupljenevem mnenju sta mogoči dve koaliciji: črno-rumena ali jamajška. Prvo sestavljata stranka konservativcev CDU in liberalna stranka FDP, drugo pa CDU, FDP in Zeleni.

Izbira med odtenki sivine

Med kandidatoma, kanclerko Angelo Merkel in njenim socialdemokratskim izzivalcem Martinom Schulzem ni osebnih konfrontacij, zato tudi ni mogoče pričakovati velikih sprememb v politiki enega ali drugega. »Schulz bi nekoliko več državnih sredstev namenil infrastrukturi in izobraževanju. Merklova daje prednost malim in srednjim podjetjem, ki ustvarjajo delovna mesta. Potencialni adut v rokavu, ki ga še ni razkrila, bi lahko bila napoved največjega znižanja davčnih stopenj v zgodovini združene Nemčije,« napoveduje Bojan Ivanc, glavni ekonomist na GZS.

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrude Rantzen ne glede na prihodnjo koalicijo pričakuje »močnejše investicije v infrastrukturo ter v socialno in izobraževalno politiko. Tudi novo pokojninsko reformo. Pričakujem tudi močnejšo evropsko integracijo, še posebno v zvezi s proevropsko usmerjenim novim francoskim predsednikom.«

nemčija | Author: Pixabay Pixabay

Izzivi za nemška podjetja

Po Kupljenevem mnenju se bo nemško gospodarstvo v prihodnjih letih spopadlo s tremi ključnimi izzivi:

1. Prvi je, kako se bo razpletla afera Volkswagen za avtomobilsko industrijo in posebno za njene podizvajalce. Dve ključni smernici bosta določali prihodnost nemške avtomobilske industrije: ali se bo evropska avtomobilska industrija uprla Američanom, ki bi želeli prepovedati dizelske motorje, in ali bo prevladala zahteva javnosti po zelenih avtomobilih, zato bo šel razvoj v smer električnih avtomobilov.

2. Digitalizacija: ali bo država omogočila širokopasovni dostop za vsa podjetja, saj bo prihodnost podjetij odvisna od spleta.

3. Varnost na spletu: tako kot je včasih država zagotavljala policijo, da je na cestah vladal mir, industrija danes potrebuje varnost na medmrežju. Kibernetski terorizem je grožnja za vsa podjetja.

»Adut v rokavu, ki ga Angela Merkel še ni razkrila, bi bila napoved največjega znižanja davčnih stopenj v zgodovini združene Nemčije.« Bojan Ivanc, glavni ekonomist na GZS

»Danes pa se Nemčija spopada predvsem z izzivom, kako dobiti dobre, profesionalne kadre. Na trgu jih močno primanjkuje, to izkušnjo imamo tudi v Bauhausu,« opisuje Kupljen. Napoveduje, da bo nova nemška vlada zelo verjetno olajšala pridobivanje vizumov za profesionalne kadre iz tujine. »Vsekakor 1,2 milijona migrantov, ki jih je Nemčija sprejela, ni rešilo potrebe po delovni sili v nemških podjetjih. Migranti večinoma niso izobraženi, da bi jih industrija takoj lahko vključila v svoje procese. Poleg tega jih bo država integrirala v svojo družbo šele skozi izobraževalne procese,« napoveduje Kupljen. Po besedah Rantznove kvalificirane delovne sile primanjkuje predvsem v naravoslovju, matematiki, informatiki in inženiringu ter tudi na področju vzgoje in izobraževanja.

»Nemčija pomanjkanje delovne sile rešuje z upokojenci, ki jih vse pogosteje spet pritegne na trg dela. V Nemčiji je pogoj za upokojitev dopolnjeno 67. leto starosti, to je dve leti več kot pri nas. Te upokojence podjetja reaktivirajo predvsem kot mentorje pri uvajanju novih kadrov, ki potrebujejo učenje,« pravi Kupljen. »V prihodnjih desetih ali petnajstih letih se bo babyboom generacija upokojila in do takrat bo morala biti pripravljena in sprejeta nova pokojninska reforma, ki bo omogočala trajno in stabilno financiranje pokojninskega sistema,« napoveduje Rantznova.

Se Angelca, stara 60 let, zaveda, kolikšno pokojnino bo imela? | Author: Pexels Pexels

Kako bogati so nemški upokojenci

Starostna meja za upokojitev je v Nemčiji pri 67 letih, v Sloveniji pri 65 letih. Vlada je že nakazala, da bo v prihodnjem mandatu začela razpravo, ali bi to starost še zvišali. Bojan Ivanc navaja podatke za nemške upokojence:

»Pričakujem močnejšo evropsko integracijo, še posebno v zvezi s proevropsko usmerjenim novim francoskim predsednikom.« Gertrude Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice

– V Nemčiji je okoli 21 milijonov upokojencev. Po podatkih Statističnega urada je bilo decembra lani v Sloveniji 525.000 upokojencev.

– Nemčija za pokojnine nameni desetino BDP, kar je nad povprečjem OECD, ki znaša 8,2 odstotka. V Sloveniji za pokojnine namenimo 12 odstotkov BDP.

– V Nemčiji povprečna bruto starostna pokojnina znaša 1400 evrov v deželah nekdanje zahodne Nemčije in 1335 evrov v vzhodnih deželah. Neto pokojnina znaša 48 odstotkov povprečne plače, vendar se povečuje delež pokojnine iz osebnih prihrankov, torej drugi in tretji steber.

Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje imajo o stanju slovenskih upokojencev naslednjo sliko: 21 odstotkov oziroma 109.000 slovenskih upokojencev ima na mesec pokojnino nižjo od 500 evrov. Pokojnino med 500 in 600 evri na mesec prejema 17 odstotkov oziroma 90.000 slovenskih upokojencev; med 600 in 700 evri znaša mesečna pokojnina 14 odstotkov upokojencev, desetina ima pokojnino med 700 in 800 evri.

Nad 1400 evri, kolikor znaša povprečna nemška pokojnina, imajo pri nas mesečno pokojnino trije odstotki upokojencev.

Kako dolgo bo še trajala afera Vokswagen

»Dizelski motorji bodo za osebna vozila vse manj pomembni, pri tovornih vozilih pa se še ne ve. Veliko bo odvisno od napredka v razvoju električnih vozilih, ključna pa je ekonomika tega preskoka, torej cena in doseg baterij,« napoveduje Ivanc. »Avtomobilska industrija je zelo tradicionalna industrija in nov igralec tvega zelo veliko z uveljavitvijo novosti, ki morda niso preizkušene. Za zdaj je jasno le to, da vladajoča politika podpira električna vozila ter bo najbrž še nekaj časa ohranjala politiko subvencij.«

Kdaj lahko pričakujemo spremembe? »Radikalnih sprememb v manj kot desetih letih ni mogoče pričakovati. Kupcem ni mar za goljufije nemških avtomobilskih šampionov. Nemški avtomobilisti sicer ustvarjajo največje marže na Kitajskem in v elitnem razredu avtomobilov, zato je zanje precej bolj ključno dogajanje na Kitajskem in v svetovni eliti,« je prepričan Ivanc.

»Dokler bo nemška vlada 'subvencionirala' ceno dizelskega goriva v Nemčiji, afera Volkswagen ne bo imela posledic. Nemška avtomobilska industrija je manjši padec doživela takoj po izbruhu afere, od padca dalje pa je naročil avtomobilov vse več. Trenutno kaže, da bo afera pospešila razvoj novih pogonskih tehnologij, med katerimi je tudi električni pogon,« napoveduje Rantznova. »Poleg tega je Nemčija vodilna država na področju industrijskih tehnologij, med katere štejemo Industrijo 4.0, pametne tovarne in okoljevarstvene tehnologije. Predvsem Industrija 4.0 je del državne strategije in že postaja tudi izvozna blagovna znamka,« opisuje Rantznova.

angela merkel | Author: Reuters Reuters

Kje je Nemčija v primerjavi s Slovenijo

Trije podatki so povedni za primerjavo Slovenije in njene največje izvozne partnerice:

1. BDP na prebivalca znaša v Nemčiji 34.500 evrov, v Sloveniji pa 18.400. Če pa primerjamo BDP po standardih kupne moči, znaša nemški 123 odstotka povprečja EU, slovenski pa 83 odstotkov. Omenjene podatke navaja Eurostat.

2. Konkurenčnost: v zadnjem desetletju so se stroški dela na zaposlenega v Nemčiji povečali za 26 odstotkov, v Sloveniji za 18 odstotkov, v območju evra za 22 odstotkov in v EU28 za 17 odstotkov. To pomeni, pojasnjuje Ivanc, da je slovensko gospodarstvo kot celota v primerjavi z nemškim povečalo svojo konkurenčnost, saj so se stroški dela na zaposlenega povečali za osem odstotnih točk manj kot v Nemčiji.

Enako pomembna je primerjava produktivnosti: realna rast produktivnosti je bila v Nemčiji šestkrat višja kot v Sloveniji v zadnjem desetletju. Ivanc navaja Eurostatove podatke o rasti nemške produktivnosti za 5,7 odstotka, v Sloveniji za en odstotek, v EU28 in območju evra pa za 7,4 odstotka.

3. Povprečna plača: po podatkih statističnega urada je v Sloveniji povprečna bruto plača lani znašala 1585 evrov, neto pa 1030 evrov. Nemški statistični urad (Destatis.de) za leto 2016 navaja naslednja podatka: povprečna nemška bruto plača je znašala 3703 evre, neto 2270 evrov.

»Nemčija pomanjkanje delovne sile rešuje z upokojenci, ki jih vse pogosteje pritegne nazaj na trg dela.« Samo Kupljen, direktor Bauhausa Slovenija

Bolj za razmislek o nemškem in slovenskem standardu še ena primerjava: Porsche Slovenija smo prosili za podatek, koliko stane v Nemčiji in koliko v Sloveniji nov Porsche Macan S Diesel. Pri opremi nismo skoparili: v avtomobil jet kovinsko črne barve s prostornino 2967 kubičnih centimetrov in 258 konjskimi močmi smo dodali usnjeno notranjost, žaromete bi-xenon, panoramsko strešno okno, zračno vzmetenje, Bose ozvočenje, dvajsetcolska platišča …

Neto cene Porschejevih avtomobilov so v tem delu Evrope enake, vendar zaradi različnih davkov kupci plačajo različno ceno. Medtem ko v Nemčiji kupec na vozilo plača le 19-odstotni davek na dodano vrednost, slovenski kupec plača tri davke: 22-odstotni davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila in še dodatni davek na motorna vozila za avtomobile nad 2500 kubičnih centimetrov. Skupna obremenitev za ta dva davka znaša 14 odstotkov.

Torej: nemški kupec bo za opisanega porscheja odštel 82.805 evrov, slovenski pa 98.985 evrov. Nemec s povprečno plačo bo zanj delal tri leta, Slovenec s povprečno plačo bo zanj delal osem let. Seveda pa tako nemški kot slovenski kupec ta čas ne bosta niti evra svoje plače namenila za nobeno drugo stvar, niti za hrano, pijačo, obleke ali otroke …

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.