Domov Ikonomija 16. Oktober 2017.

Ne jezero, izginile so »le« tri cisterne bencina

luka koper
© Jože Suhadolnik
Zavod za blagovne rezerve je mogoče, če tako sklene vlada, uporabiti tudi za ograjevanje države pred begunci. Je eden od pomembnih porabnikov javnega denarja, ki ga revizija poslovanja račun-skega sodišča že dolgo ni zajela. Pa bi bilo morda dobro, če bi ga.

Policija se še kar ukvarja z vprašanjem, ali je bilo pri nakupu rezilne žice oziroma tehnične ovire, kot so jo uradno poimenovali, ki jo je naša država ob migrantski krizi začela postavljati na meji s Hrvaško, storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali uradnih pravic. Naročnik in plačnik tako žične kot tudi panelne ograje je Zavod RS za blagovne rezerve, prav tako pa je financiral njeno postavitev.

Prva prijava glede teh poslov zavoda za blagovne rezerve se je končala julija lani z ugotovitvijo, da policija kaznivega dejanja pri teh nakupih ni našla. A zadeva še ni končana. Kot so nam povedali na Policijski upravi Ljubljana, na temelju na novo prijetih prijav in skladno z usmeritvami tožilstva namreč opravljajo še dodatne poizvedbe glede suma zlorabe položaja. Vsi posli zavoda za blagovne rezerve, ki je žico kupil, za to pa ga je pooblastila vlada, nosijo oznako zaupno. Umik oznake tajnosti bi menda ogrozil varnost države. Nalogo nakupa je zavod opravil pod taktirko gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. »Doslej me s policije nihče ni nič spraševal o tem. Nisem delal tega posla, a prepričan sem, da je čist, zbiralo se je po več ponudb, nižalo se je ceno. V bistvu se mi kar smeji ob novicah, da se zadeva preiskuje,« komentira minister.

počivalšek križman | Author: Tomi Lombar Tomi Lombar

Največ nafte in pšenice

Zavod za blagovne rezerve se sicer ukvarja s povsem drugačnimi posli oziroma nakupi. Med neživili ima, gledano količinsko in vrednostno, največ naftnih derivatov, med živili pa največ pšenice. Upravlja več kot 274 milijonov evrov vredno blago in je tudi eden od tistih, ki redno objavljajo javna naročila za različne stvari in storitve.

Sicer 90.000 litrov ni ravno jezero, to so tri cisterne, tako za občutek, je pa res, da ves čas vpeljujemo nove sisteme nadzora pri prevozih goriv, da bi čim bolj zmanjšali možnosti za kakšne nepravilnosti pri prevozu ali skladiščenju. Petrol

Po dostopnih podatkih je lani realiziral skupaj 22 javnih naročil, na katerih je izbiral ponudnike za različne izdelke, blago oziroma storitve, zanimivo pa je, da se Računsko sodišče že dolgo ni odločilo za revizijo njegovega poslovanja. Nazadnje so v drobovje njegovega poslovanja pogledali leta 2003 in mu izdali mnenje s pridržkom, med razlogi za to pa je bila tudi ugotovitev, da je v več primerih oddal javna naročila v nasprotju s predpisi o javnem naročanju.

Zavod za blagovne rezerve je minuli mesec na primer zaradi menjave obstoječih blagovnih rezerv iskal dobavitelja za večjo količino soli ter za bencin v vrednosti dobrih devetih milijonov evrov. Ob nastajanju članka, ki ga berete, je imel odprtih več javnih razpisov, med drugim za menjavo naftnih derivatov, in sicer za prodajo okoli 18.300 kubičnih metrov kurilnega olja – ekstra lahko ter za nabavo 21.000 kubičnih metrov dizelskega goriva.

Kam gredo »odslužene« rezerve

petrol | Author: Leon Vidic Leon Vidic

Če blago iz blagovnih rezerv torej tudi menjajo, je na mestu vprašanje, kam gredo pravzaprav stare blagovne rezerve, ki so jih za potrebe zagotavljanja nemotene preskrbe skladiščili doslej. »Zavod ima sistem skladiščenja in obnavljanja blaga oblikovan tako, da temu ne preteče rok uporabe. Pogodbeni partnerji namreč zamenjajo blago iz blagovnih rezerv z novejšim, enake vrste, količine in kakovosti (kilogram za kilogram, liter za liter …). Pogodbeni partnerji blago iz blagovnih rezerv porabijo v svojem proizvodnem procesu ali ga prodajo. Blago ustreza vsem predpisom, je zdravo in z roki trajanja, ki so tržno povsem sprejemljivi. V rokih obnavljanja se blagu zaradi biološko-kemijskega staranja tržna vrednost ne sme spremeniti,« pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu, pod katerega okrilje sodi zavod za blagovne rezerve. Zadnji dobavitelj soli je bilo podjetje DK sol, zadnji dobavitelj naftnih derivatov pa je bil Petrol, še dodajajo.

Kaj se dogaja s starimi rezervami

Vsako blago ima določen rok trajanja, zato zavod obnavlja oziroma menjuje blago, da ohranja njegovo kakovost. Pri tem se zamenja starejše blago z drugim, novejšim iste vrste in enake kakovosti. Zavod obnavlja blago praviloma v rokih za obnavljanje oziroma skladno z ugotovitvami kontrolne službe, ki spremlja kakovost blaga. Zavod praviloma ne uničuje blaga, ker ga pred potekom roka zamenja z drugim, novejšim. Uničiti je treba le blago, ki ga ni mogoče obnavljati, ker se na trgu ne porabi (na primer protivirusna zdravila, ki so bila nabavljena v času pandemije gripe). V tem primeru se blago uniči v skladu z zakonodajo.

Nepojasnjeno izginotje bencina

Pred leti je iz skladišča državnih naftnih rezerv, iz rezervoarjev, ki so jih imeli najete od Petrola, izginilo 93.591 litrov bencina. Z njimi bi napolnili na primer 1871 avtomobilskih rezervoarjev, če bi v vsakega nalili 50 litrov bencina, oziroma prevozili več kot 1.559.850 kilometrov; ob povprečni porabi avtomobila šest litrov bencina na sto kilometrov bi se torej s takšno količino bencina lahko brezplačno vozili dobro leto dni.

Zavod praviloma ne uničuje blaga, ampak ga pred potekom roka zamenja z drugim, novejšim. Uničiti je treba le blago, ki ga ni mogoče obnavljati, ker se na trgu ne porabi (na primer protivirusna zdravila, ki so bila nabavljena v času pandemije gripe). Zavod za blagovne rezerve

Umanjkala je torej večja količina državnega bencina, primanjkljaj pa je lahko nastal ali med prevozom s cisternami iz Kopra ali pa v samem skladišču.

Tedanji gospodarski minister Matej Lahovnik je odredil izredno revizijo, da bi zadevi prišli do dna, saj so pričakovane in povsem običajne le izgube do 500 litrov bencina na milijon litrov, ki lahko nastanejo pri transportu in skladiščenju energenta. Zavod tedaj ni znal odgovoriti na vprašanje, ali je bencin izginil med prevozom ali ga je nekdo odtujil iz Petrolovih skladišč. Matej Lahovnik se zdaj ne spomni, kakšni so bili izsledki te revizije, niti ali so morda vložili kakšne kazenske ovadbe. »Zagotovo pa vem, da izgube med prevozom in pretovarjanjem bencina ne morejo znašati več kot 90.000 litrov, torej da bi izginilo več 'šleperjev' bencina. Tedaj je bil zaradi te zadeve pravi halo,« se spominja Lahovnik.

Dodaten nadzor zmanjšal »izgube«

Ko so na zavodu uvedli dodatni nadzor pri polnjenju cistern in raztovarjanju, so se menda izgube bistveno zmanjšale. Kam je pravzaprav poniknilo jezerce bencina, pa nikakor nismo mogli izvedeti. »Zavod ni bil oškodovan, ker je unovčil finančno zavarovanje in s tem financiral nadomestni nakup. Glede kazenske odgovornosti pa morate poiskati odgovor na sodišču,« so nas odpravili, ko smo skušali odkriti, ali so izginotje bencina morebiti pometli pod preprogo.

274.500.000 evrov znaša ocenjena vrednost blaga zavoda za blagovne rezerve, med neživili je največ naftnih derivatov, med živili pa pšenice.

Na policijo je ovadbo podal Petrol, in sicer, kot so pojasnili ob izbruhu afere, zaradi zaščite svojih interesov. »Sicer 90.000 litrov ni ravno jezero, to so tri cisterne, tako za občutek, je pa res, da ves čas vpeljujemo nove sisteme nadzora pri prevozih goriv, da bi čim bolj zmanjšali možnosti za kakšne nepravilnosti pri prevozu ali skladiščenju,« so bili redkobesedni pri naftnem trgovcu. Kakšne nepravilnosti so se dogajale v preteklosti in kako jih preprečujejo, pa niso bili pripravljeni odgovoriti.

Preverili smo, kaj je ugotovila policija. Izginotje bencina so preiskovali mariborski kriminalisti. Po preiskavi so tamkajšnje okrožno državno tožilstvo v dveh poročilih obvestili, da na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo. Da v tej zadevi niso bili ugotovljeni znaki suma storitve kaznivega dejanja, so nam potrdili tudi na mariborskem tožilstvu. Kaj se je v resnici zgodilo s tremi cisternami bencina iz blagovnih rezerv, nam ni razkril nihče.

Sprostitev cen 95-oktanskega bencina in dizla ob avtocestah | Author: Leon Vidic Leon Vidic

Nelogična poraba goriva pri pomorcih

»Hlapenje« goriva iz blagovnih rezerv očitno ni edinstven pojav. Nekaj podobnega se je namreč dogajalo pred leti na primer tudi z gorivom uprave za pomorstvo v Kopru. Ko se je menjalo vodstvo uprave za pomorstvo, se je namreč poraba energenta v petih službenih avtomobilih uprave močno zmanjšala. Spremembe v vrhu pomorske uprave in večji nadzor porabe pa so v javnost naplavili tudi afero z uporabo službene kartice za točenje goriva v zasebni avtomobil enega od uslužbencev uprave za pomorstvo. A to še ni vse.

Spomnimo, kaj se je dogajalo. Ko je po prvi Janševi vladi njena naslednica na vrh uprave nastavila svojega človeka, je šef uprave Tomo Borovničar z novim sistemom uporabe avtomobilov in službenih plačilnih kartic dosegel, da se je ob večjem številu voženj poraba bencina zmanjšala za več kot četrtino.

Pri porabi goriva službenih plovil pomorske uprave pa so bile številke, do katerih je prišel Borovničar, pravzaprav šokantne. Ob okoli 30-odstotnem povečanju števila izplutij plovil uprave za pomorstvo je bila namreč poraba goriva več kot polovico manjša kot leto pred tem. Kako je mogoče, da službena plovila uprave za pomorstvo plujejo več, porabijo pa bistveno manj? Tomo Borovničar se je tedaj zaradi občutljivosti teme očitno odločil, da za nazaj tega ne bo raziskoval. Redkobesedno je le komentiral, da je bil pred njim sistem ravnanja z gorivom očitno postavljen za poštenjake.


Nekateri podjetniki vzcveteli

Nekatera podjetja, ki so imela še pred letom ali dvema le enega zaposlenega ali so bila celo brez njih, so čez noč postala veliki dobavitelji države, so v zvezi z najnovejšo afero zavoda za blagovne rezerve pisali novinarski kolegi. Vlada je namreč z njimi sklenila več sto tisoč ali celo nekaj milijonov evrov vredne pogodbe za nakup ograje, s katero se je naša država ogradila pred begunci. V časniku Dnevnik so izračunali, da je bilo za ograjevanje porabljenih skoraj šest milijonov davkoplačevalskega denarja.

Komentarji 2 Poglejte vse
  • ursinus1 13:52 16.oktober 2017.

    Piscu članka toplo priporočam, da obnovi znanje osnovnošolske matematike, da se ne bo smešil! 98500 litrov bencina bi zadostovalo za krepko več, kot za 15000 kilometrov!!! Po njegovi matematiki bi namreč mesečno porabil kar preko 8000 litrov bencina oziroma dnevno ...Prikaži več! okrog 270 litrov!!! In s to dnevno količino bi po njegovi matematiki prevozil dnevno le okrog 40 kilometrov!

  • ursinus1 13:57 16.oktober 2017.

    Popravljam: količina, ki je omenjena v članku, je 93598 litrov in ne 98500, kot sem napisal. Se opravičujem, ampak tistih par litrov, za kolikor sem se zmotil, ne vpliva bistveno na moje izračune.

Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.