Domov Ikonomija 24. Maj 2017.

Na prodaj je ljubljanski biser uglednih ekonomistov

ekonomski inštitut
© Katarina Rajevec
V pospešenem iskanju novega lastnika je prestižna ljubljanska nepremičnina, vila v neposredni bližini zunanjega ministrstva, kjer domuje EIPF, d. o. o. To je razvpiti zasebni Ekonomski inštitut, ki se je do leta 2008 uradno imenoval Ekonomski inštitut Pravne fakultete.

Najbolj znani lastniki inštituta so Jože Mencinger, Velimir Bole, Franjo Štiblar in France Križanič. Možje, ki so imeli velik del slovenske tranzicije izjemen vpliv na oblikovanje politike finančnega ministrstva in Banke Slovenije, predvsem pa vpliv na javno mnenje – zlasti pri nastanku mita o nacionalnem interesu, državni srebrnini, zagovarjanju gradualizma in nasprotovanju privatizaciji.

Kaj se govori in kaj pravi Jože Mencinger

Že nekaj časa krožijo govorice, da so solastniki EIPF med sabo tako sprti, da med seboj komunicirajo samo še v povišanih tonih; ker ni novih projektov, je med njimi zgolj ta konsenz, da se stavba v lasti EIPF proda. Želena cena: čim bliže petim milijonom evrov. Nekateri zaposleni sodelavci inštituta pripovedujejo, da že nekaj mesecev niso dobili izplačil. Čaka se na priliv od študije o izbrisu imetnikov podrejenih obveznic, ki jo je naredil Velimir Bole.

Informacij o želeni prodaji vile na Prešernovi cesti 21 v Ljubljani stalni sodelavec EIPF in profesor ekonomije Jože Mencinger ne zanika. »Hiša se prodaja že približno deset let, to ni nič posebnega. Če bi prišel ponudnik z ustrezno ponudbo, bi mu jo prodali,« pravi.

jože mencinger | Author: Tomi Lombar Tomi Lombar

Zakaj želijo vilo prodati? »Ni res, da smo se sprli. Dokler sem jaz tu, se ne bomo sprli. Res pa je, da smo precej stari in počasi razmišljamo o umiku, hiša pa je za naše potrebe prevelika. Dva sva že v pokoju, eden je tik pred upokojitvijo. Čeprav sam še vedno redno hodim delat, so vsak dan v hiši le štirje sodelavci in tako imamo več prostora, kot ga potrebujemo,« razlaga 77-letni Mencinger.

Na vprašanje, koliko želijo iztržiti za nepremičnino, ne odgovori, prodaje niti ne oglašujejo. »Če bi me vprašali pred krizo, bi vam lahko povedal bistveno višjo ceno kot zdaj. Malo poglejte po Ljubljani in videli boste, da je veleposlaništev pri nas vse manj, države jih umikajo, združujejo in selijo drugam. Eksotičnih držav, ki bi odpirale svoje veleposlaništvo, tudi ni več. Bogate, kot je bila Libija, smo s skupnimi močmi pomagali uničiti in tudi ni videti, da bi v prihodnosti prišla kakšna nova podobna priložnost,« meni Mencinger.

Sogovornik priznava, da so vodilni ekonomski analitiki pred krizo dobili ponudbo za nakup hiše, ki pa so jo zavrnili. Po naših informacijah so v zadnjem času vilo ponujali turškemu in iranskemu veleposlaništvu, a sta jim ponudili prenizko kupnino. »Če zdaj pogledam nazaj, vem, da bi bilo takrat racionalno prodati. Vedeli smo, da bo kriza prišla, nismo pa mogli vedeti, kdaj. Nepremičninski razcvet, o katerem zdaj novinarji pišete, se na takšnih nepremičninah, kot je naša, ne občuti. Gre namreč za posebno lokacijo, ki je zaradi tukajšnjih veleposlaništev dobro varovana in je zanimiva za ozek krog morebitnih kupcev,« dodaja Mencinger.

Kje najdete vilo

Ekonomski inštitut | Author: Katarina Rajevec Katarina Rajevec

Nekdanja ljubljanska družinska vila, ki jo je EIPF pod vodstvom svojega ustanovitelja Aleksandra Bajta kupil leta 1977, ima približno 400 kvadratnih metrov uporabne površine. Lokacija ob ljubljanski Prešernovi cesti, v neposredni bližini Mladike, kjer je sedež ministrstva za zunanje zadeve, velja za elitni predel slovenske prestolnice, kjer je sedež številnih veleposlaništev. Lučaj stran so nemško veleposlaništvo in stavbi veleposlaništev ZDA in Rusije. Švica, Japonska in Združeno kraljestvo pa imajo sedeže svojih veleposlaništev v dobrih sto metrov oddaljeni stolpnici na Trgu republike 3. Po podatkih zemljiške knjige vila ni obremenjena s hipoteko.

Gursove ocene so občutno nižje od realnih cen na nepremičninskem trgu: po podatkih s spletnega portala e-prostor je bila vila zgrajena leta 1927 in obnovljena leta 1977. Hiša ima tloris 182 kvadratnih metrov, ima štiri etaže, po Gursu je ocenjena na 502.000 evrov. Državni portal e-prostor kaže, da je poleg s hišo že zasedene parcele okoli hiše še 417 kvadratnih metrov zemljišča, po Gursu ocenjenega na 13.761 evrov.

 | Author:

Kakšne možnosti imajo za prodajo

Kaj pravi nepremičninarka, kakšne možnosti imajo ugledni ekonomisti za prodajo te vile? »Zaradi zaostrenih varnostnih razmer, še pred tem pa zaradi zaostrenih finančnih razmer v večini držav po svetu, so nakupi prostorov za veleposlaništva in za rezidence diplomatskega osebja vse bolj redki, in to povsod po svetu. Varnostne razmere so namreč spremenile pravila glede nakupov vil v tradicionalnih diplomatskih četrtih,« pravi Jacqueline Stuart, direktorica in lastnica nepremičninske družbe Slovenia Invest. Ljubljana pri tem ni nobena izjema. »V Ljubljani takšnih poslov preprosto ni več. Poleg tega skoraj nikjer na svetu države ne kupujejo več nepremičnin za veleposlaništva in rezidence, veliko raje jih najamejo,« pravi Stuartova.

Lani tri milijone za ljubljansko vilo

Na začetku meseca je časopis Finance objavil informacijo, da sta zakonca Iza in Samo Login nova lastnika lani najdražje prodane slovenske nepremičnine, in sicer vile v Rožni dolini. Njuno liechtensteinsko podjetje Login Establishment jo je kupilo za tri milijone evrov; poleg 395 kvadratnih metrov uporabne površine je zraven še tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Zakonca Login sta lani prodala podjetje Outfit7, specializirano za zabavne interaktivne aplikacije, za svoj 60-odstotni delež sta prejela kupnino okoli 550 milijonov evrov.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.