Domov Ikonomija 13. Julij 2017.

Michael Goldberg: Ljubljana in Hanoj sta v svetu zagonskih podjetij kot eno

goldberg
© Tomi Lombar
Američan Michael Goldberg je prekaljen vlagatelj. Na svojih spletnih predavanjih tisočem slušateljev iz 190 držav pomaga pri zagonu uspešnega podjetja, državam pa pomaga ustvariti do zagonskih podjetij čim prijaznejše okolje.

Cleveland, drugo največje »slovensko« mesto zunaj Slovenije, ki ga je gospodarska kriza močno ohromila in izpraznila, je rojstni kraj predavatelja, podjetnika in vlagatelja Michaela Goldberga. Goldberg se je med bivanjem v Ljubljani srečal z najvplivnejšimi igralci na slovenski sceni zagonskih podjetij (startupov). Njegov življenjepis so zaznamovala znamenita imena iz sveta podjetništva, kot sta AOL in Lenovo. Kot predavatelj je svoje znanje širil na seminarjih od Zimbabveja in Bocvane do Avstrije in od Čila do Hanoja v Vietnamu. Goldbergova množična brezplačna spletna predavanja spremlja več kot 120.000 slušateljev v 190 državah. Med nekajdnevnim obiskom Slovenije si je za pogovor z nami vzel dobre pol ure.

Vi ste pravi naslov za vprašanje, kakšna je razlika med Ljubljano in Hanojem.

Prihajam iz Clevelanda, ki je v krizi zelo hudo trpel. Hecno je, ker me povsod, tudi ljudje v Hanoju, sprašujejo, kako naj postanejo nova Silicijeva dolina. In večini lahko odgovorim, da so videti kot Cleveland. Mislim, da med Ljubljano, Clevelandom in Hanojem ni velikih razlik, ko primerjamo sceno zagonskih podjetij.

Kako to mislite?

V vseh teh mestih je veliko talentov in država se trudi ustvariti spodbudno okolje. Toda na svetu je le štiri ali pet mest, ki jih je mogoče nekako postaviti ob bok dogajanju v Silicijevi dolini, denimo Seattle, Austin, Boston, Berlin, morda še Tel Aviv, kjer imajo dobro pripravljen zasebni ekosistem za zagonska podjetja. Povsod drugod je kot v Hanoju, kjer ne gre brez spodbud z javnim denarjem.

Je sploh mogoče razviti okolje brez posredovanja države?

To se dogaja, v Boulderju v Coloradu imate podjetnika Brada Felda, ki je avtor knjige Startup Communities in je zelo kritičen do zamisli, da država spodbuja zagonska podjetja. Da bi res zagnali startup, morata pobuda in podpora priti iz podjetništva.

Kako je bilo to v Clevelandu?

Brez vlade ne bi bilo nič. Ko govorim o vladni podpori, je ta prihajala predvsem z zvezne ravni in ne toliko z ravni države Ohio. Šlo je za spodbude v vrednosti 2,3 milijarde dolarjev (2,06 milijarde evrov) v desetih letih.

Kako je bil ta denar razporejen?

2,06 milijarde evrov sta zvezna ameriška vlada in vlada zvezne države Ohio v desetih letih vložili v spodbujanje podjetniškega okolja v Clevelandu.

Različno, del tega je šlo za sofinaciranje angelskih vlagateljev. Vlagatelje smo spodbujali predvsem z davčnimi olajšavami za vlaganja v zagonska podjetja. Za vsak vložen dolar je država vlagatelju povrnila dolar z davčnimi olajšavami.

Kakšni pa so bili rezultati tega programa v Clevelandu?

Pred začetkom programa smo bili po več merilih na zadnjem mestu po prijaznosti do podjetnika. Zadeve so se izboljšale, več je kapitala in letos smo v Clevelandu prvič doživeli prodajo zagonskega podjetja za več kot milijardo dolarjev. Eden od kosov sestavljanke je bila nevladna organizacija, imenovana Jumpstart, model, ki smo ga prenesli iz Pittsburgha. V zagonska podjetja so vložili 30 milijonov dolarjev, vendar ob uspešni prodaji denar spet naložijo v to dejavnost. Poleg milijardne prodaje so dobili 40 milijonov, ko so jih naprej vložili v 96 podjetij.

goldberg | Author:

Tudi v Sloveniji smo doživeli zelo uspešno prodajo startupa. Ali uspešne zgodbe, kot je Outfit7, lahko spremenijo našo mentaliteto, da se bomo manj zanašali na državo in postali podjetnejši?

Upam. Miselnosti sicer ni mogoče spremeniti čez noč, vendar nič ne spremeni miselnosti bolj kot pravi rezultati. Kljub vsemu navdušenju vlad in donatorjev nad podjetništvom spremembe v miselnosti ni mogoče pričakovati brez pravih zgodb o uspehu. Za to so potrebne zgodbe o uspehu. To je tudi vprašanje za medije. Ali poročate o takšnih zgodbah?

Ob res uspešnih prodajah vsi upajo, da se bo del kupnine spet vrnil v poslovno okolje.

Premožne ljudi najdete povsod. Tudi v Clevelandu imamo premožne ljudi, a niso vlagali v lokalna zagonska podjetja.

Zakaj?

Prevladovalo je razmišljanje, da je boljše priložnosti mogoče najti kje drugje, v drugih okoljih. V Clevelandu je dolgo prevladovala slaba samopodoba, morda nekoliko podobno kot v nekdanjih socialističnih okoljih. To je veljalo do takrat, ko so videli zgodbe o uspehu in dojeli, da se izplača vlagati tudi v našem mestu.

Komuniciranje je torej pomembno. Kako svoj namen uresničujejo vaša množična spletna predavanja?

Smešno je, kako se je vse skupaj začelo, sploh si nisem predstavljal, koliko ljudi dosežejo. Bitola, Teheran, Hanoj ... ljudem omogočajo, da kaj novega spoznajo in da se mi od njih kaj novega naučimo.

Zakaj bi vas poslušal, če vas sploh ne poznam?

Natanko tako. Taka predavanja so navadno namenjena zelo znanim ljudem, kar jaz nisem. Zdelo se mi je, da imam kaj deliti z javnostjo, to je podobno kot s pisanjem knjige. Zdi se mi, da moja predavanja poslušajo predvsem zunaj ZDA, izobraženi ljudje, ki so svojo formalno izobrazbo hoteli razširiti. To so večinoma visoko motivirani ljudje, ki si želijo dodatnega znanja, in s takimi ljudmi sodelovati je zelo zanimivo.

Kaj nam lahko da izkušnja Clevelanda? Zakaj bi se učili od vas in ne od Silicijeve doline?

Zelo težko je prenesti izkušnjo iz Silicijeve doline kamorkoli drugam in prepričan sem, da se je marsikomu na svetu lažje poistovetiti z izkušnjo Clevelanda.

Slovencem sploh, ker imamo v tem mestu veliko diasporo.

Res je, fizično se prikažite v Clevelandu, mrežite, spoznavajte svoje ljudi, morda se vam v nekoliko bolj domačem okolju odprejo vrata do kakšne nove priložnosti. Vzroki za investiranje so lahko različni, morda vas zanima razvoj neke zanimive aplikacije ali pa se za naložbo odločite, ker želite pomagati domovini svojih staršev. Mreženje v slovenski diaspori ne bo nujno prineslo želenih rezultatov, ni pa noro pričakovati, da jih bo.

V dobi, ko vsi mislimo, da vse vemo, znanje izgublja ceno. Kako ljudi pripraviti, da poslušajo predavanje o podjetništvu?

Zelo težko je izkušnjo iz Silicijeve doline prenesti kamorkoli drugam. Marsikdo na svetu se laže poistoveti z izkušnjo Clevelanda.

Distribucija izobraževalnih vsebin se bo morala prilagoditi novim načinom komunikacije. Predavatelji tekmujemo s številnimi novimi kanali, naši tekmeci so youtube, snapchat, kratki, nekaj sekund dolgi posnetki in podobno. Temu se bomo morali prilagoditi. To ne pomeni, da bomo snapchat uporabljali. Disrupcija v izobraževanju se res dogaja počasneje, kot na drugih področjih, a predavatelji se moramo resno vprašati, kdo nas sploh posluša in zakaj bi nas poslušal. Smo za slušatelje dovolj zanimivi?

ZDA so močne tudi zato, ker so sprejele množico ljudi z vsega sveta in z njimi je prišlo znanje. Kako v času, ko vam vlada nekdo, ki bi rad gradil zidove, ljudi prepričati o potrebi po odprtosti?

Mislim, da smo že onkraj postavljanja ograj. To je minilo. Spleta ne morete ograditi, znanja ne morete zadržati. Podobno je s kapitalom, če imate dobro zamisel za zagonsko podjetje, vas bo kapital našel. Res je težko nadomestiti osebni stik med dvema človekoma. Na koncu bo ta vedno potreben. Toda pretoka idej in kapitala zdaj ni več mogoče zajeziti tako kot pred leti.

Če bi nam kdo pred desetimi leti rekel, da bo nekdo z govorečo mačko zaslužil več sto milijonov, bi se mu smejali. Kaj norega še lahko pritegne investitorje?

Kdo ve. Prav danes sem, denimo, govoril s slovenskim podjetnikom, ki izdeluje termostat za uporabo v pametnih hišah. Kar strašljivo je, kaj vse bo mogoče v pametnih hišah. Po moji oceni je zelo veliko priložnosti za inovacije v izobraževanju, ki je še vedno zelo okorno. Sicer ne menim, da bo klasično izobraževanje s sedenjem v klopi izginilo, a brez inovacij ne bo šlo.

goldberg | Author:

Veliko ste v stiku z mladimi podjetniki. Kaj vas pri njih najbolj navduši?

Pogosto me presenetita njihov veliki optimizem in ustvarjalnost. Ti ljudje niso pripravljeni čakati na podjetniški ekosistem, da se spremeni, to lahko traja kar dolgo, mladi pa nočejo čakati, spremembe zahtevajo včeraj, in ne jutri. Ne čakajo na okolje, da se jim prilagodi.

To je za Slovenijo lahko tveganje.

Seveda, inovativen mlad človek ima priložnost dostopati do pospeševalnikov v Berlinu, Bruslju ali kjerkoli v Evropi. Država pa lahko upa, da se bodo ti ljudje z novim znanjem in izkušnjami vrnili domov in svojo domovino obogatili.

Kaj naj Slovenija uporabi kot svoj argument, s katerim bi privabljala zagonska podjetja?

Slovenija je prijetna za življenje, stroški življenja so v primerjavi z zahodom nizki. Če tržite le kakovost in ceno življenja, to ne bo nujno pritegnilo mladih, je pa lahko zanimivo za družine. Z izbiro prednosti svojega okolja, ki jih boste tržili, je treba biti previden. V Clevelandu smo podjetnikom dolgo prodajali napačno stvar. Samo zato, ker smo poceni, ni nujno, da bo kdo prišel.

Kljub vsemu navdušenju vlad in donatorjev nad podjetništvom spremembe v miselnosti ni mogoče pričakovati brez pravih zgodb o uspehu.

Kje na svetu je po vašem mnenju okolje najbolj naklonjeno zagonskim podjetjem?

To je težko vprašanje in Silicijeva dolina ni odgovor. Veliko sem delal v Aziji, v Vietnamu in na Kitajskem. Dogajanje v podjetništvu je neverjetno, kapitala imajo veliko in pripravljeni so tvegati. Seveda ima pomembno vlogo pri ustvarjanju takšnega okolja vlada, po drugi strani pa je tam veliko neuresničljivih pričakovanj.

Bi slovenska zagonska podjetja morala začeti kapital iskati po Aziji?

Glede na sedanje razmere v ZDA, ne vem, zakaj ob vse večjem vplivu Kitajske ne bi začeli tam iskati tudi priložnosti za financiranje zagonskih podjetij. V Sloveniji imate podjetniškega duha in inovacije, Vietnam in Kitajska pa imata zelo velik trg, številne nezapolnjene niše, to je lahko velika priložnost.

Majhnost torej ni izgovor?

Seveda ne. Majhnost nikakor ni izgovor. Estonijo ves svet opazuje, kaj pri njih počnejo. Izrael je majhna država, ima le šest milijonov ljudi, a poglejte, kaj vse so razvili na področju tehnologij in aplikacij, ki so bile prvotno namenjene vojaški uporabi.


Tako Ohio spodbuja podjetja

Cilj programa, imenovanega Ohio Third Frontier, je izboljšati podjetniško okolje tako, da bo mogoče pospešiti ustvarjanje in rast podjetij ter novih tehnologij po vsej zvezni državi Ohio. Za vsak v nova podjetja vložen zasebni dolar zvezna vlada primakne svoj dolar. Do zdaj so skupaj vložili 175 milijonov dolarjev (157 milijonov evrov) v 330 podjetij, ki so ustvarila 3074 novih delovnih mest. Podjetja, ki so nastala s pomočjo tega programa, ustvarijo 1,6 milijarde dolarjev (1,4 milijarde evrov) prihodka na leto.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.