Domov Ikonomija 18. Januar 2018.

Menedžerskim položajem manjka zdravstveno opozorilo

stres bolezen bolan služba pisarna delo
© Pexels
Ne glede na to, ali so zaposleni pri delodajalcu, lastniku podjetja ali vodijo svoje podjetje, v vseh primerih so menedžerji in vodilni zaposleni – vse pogosteje pa tudi srednji menedžment – pod velikim pritiskom. Ker med njimi prevladuje naravnanost, da se jim nič ne more zgoditi, reševanje zdravstvenih težav odlagajo do konca. So pa tudi izjeme, ki v skrbi za zdravje redno hodijo na preventivne menedžerske zdravniške preglede.

Pred dvema letoma je ameriška letalska družba United Airlines molčala, medtem ko je ves svet šepetal, da je novi izvršni direktor, tedaj 56-letni Oscar Munoz, doživel srčni napad. O incidentu družba ni podrobneje govorila, pomenljivo pa je, da je Munoz utrpel srčni napad le mesec po tem, ko je zasedel stolček, kar priča, da je imel veliko na krožniku. Steve Tappin, izvršni direktor in avtor knjige The Secrets of CEOs (Skrivnosti direktorjev), je v 150 intervjujih z direktorji, ki jih je pregledal tudi nevroznanstvenik, ugotovil, da jih pestijo mnoge zdravstvene težave; so izčrpani, pod stresom in izgoreli. Zapisal je, da bi morala takšna delovna mesta imeti zdravstveno opozorilo. Naši menedžerji – ti so običajno moški srednjih let, ki imajo od 10 do 25 let delovne dobe, od tega vsaj 10 let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih in pogosto eno vodstveno delo zamenjajo z drugim – ne zaostajajo za tujimi kolegi: pogosto malo spijo, so pod stresom, slabo in neredno se prehranjujejo, njihovo delo običajno ne pozna osemurnega delavnika, delo nosijo domov, velikokrat delajo med vikendi ... Preventivni pregledi, kamor sodijo tudi menedžerski pregledi, ki so sicer v razvitem svetu nekaj običajnega, so pomemben dejavnik pri varovanju zdravja, pravijo naši sogovorniki.

stres bolezen bolan služba pisarna delo | Author: Pexels Pexels

»Zanimalo me je, kako je z mojim zdravjem«

»Prvič sem šel na menedžerski zdravniški pregled pred 10 leti,« razlaga sogovornik, ki je vodja manjšega podjetja s šestimi zaposlenimi. »Zanimalo me je, kako je z mojim zdravjem,« pravi. Na pregled je šel v Medical center Rogaška, kjer so mu v dveh dneh naredili vse mogoče preiskave. »Od srca, ožilja, želodca, črevesja, krvi … Našli niso nič skrb zbujajočega, svetovali so mi le, da naj pazim na težo,« se spominja prvega obiska. »Enako je bilo predlanskim,« pravi vidno zadovoljen. Prepričan je, da je tak pregled koristen, zato vsako leto pošlje na pregled tudi enega zaposlenega. »Smo majhno podjetje, ti pregledi niso poceni in jih ne moremo dati v davčno olajšavo, zato imamo dogovor, da gre na pregled vsako leto en zaposleni. In tako rotiramo,« razlaga. Zaveda se namreč, da so vsi v stresnih situacijah, zato je dobro poskrbeti za zdravje.

Osnova vsakega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja, v kateri pooblaščeni zdravnik oceni, kakšnim obremenitvam, škodljivostim in tveganjem je delavec v določenem delovnem okolju izpostavljen, kakšna so tveganja za njegovo zdravje in posledično zmožnost za delo.

Ali zaposlene pošiljajo na preventivne menedžerske preglede, smo vprašali nekaj slovenskih podjetij. V podjetju Sportradar, ki se ukvarja z uporabo športnih podatkov in digitalnih vsebin, pravijo, da vodstvene kadre napotijo na običajni zdravniški pregled v triletnih intervalih: »Jasno nam je, da so ljudje pri delu na vodstvenih položajih kot tudi na drugih pozicijah danes podvrženi vse večjemu stresu, zato za zmanjševanje stresa na delovnem mestu redno izvajamo ukrepe, kot so zdrava prehrana, masaže, športne aktivnosti –, ki izboljšujejo zdravje in zmanjšujejo stres in so na voljo vsem zaposlenim. Če bi naš direktor izrazil željo po takšnem pregledu, bi mu ga seveda omogočili, a menimo, da za boj s stresom in svoje zdravje že sam naredi dovolj.« Dodajo tudi, da so vodilni seznanjeni z menedžerskimi zdravstvenimi pregledi, a za zdaj še niso izrazili želje po takem pregledu.

V podjetju Akrapovič so nam povedali, da s pooblaščenim izvajalcem zdravstvenih storitev medicine dela na podlagi izdelane ocene tveganja dosledno izvajajo preventivne zdravstvene preglede. »Pri tem so upoštevane telesne, duševne in senzorne obremenitve posameznega delovnega mesta. Vsebina in časovnica obdobnih zdravniških pregledov v okviru ocene tveganja sta določeni za vsako delovno mesto, torej tudi za vodstvene položaje,« pojasnjujejo.

zdravje | Author: Pixabay Pixabay

Obremenitve se kažejo v boleznih

»Iz ocene tveganja delovnega mesta menedžerja lahko povzamemo, da so menedžerji podvrženi vrsti izjemnih obremenitev,« pravi Marjan Bilban, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter predstojnik Centra za medicino dela in Centra za medicino športa. Pravi, da pri menedžerjih srečujejo vse bolezni, ki so značilne za odraslo populacijo srednjih let, prav zaradi znanih obremenitev pa so pri njih še posebej pogoste bolezni srčnožilnega sistema, prebavil in presnove, torej bolezni, ki imajo veliko povezav z vedenjskim vzorcem posameznika in stresom. »Veliko jih kadi, prav tako je med njimi precej takih, ki tvegano ali škodljivo posegajo po alkoholu ali so celo odvisni od njega,« razlaga Bilban. »Zelo pogosto pri menedžerjih ugotavljamo čezmerno telesno maso, ki je poleg neustrezne prehrane povezana z nezadostno ali, kar je pogosteje, prezrto telesno aktivnostjo,« pravi Bilban.

Menedžerji bi po oceni tveganja posameznega delovnega okolja morali na pregled vsaki dve do tri leta.

Temu pritrjuje tudi Simon Vrhunec, direktor Medicinskega centra Barsos. Dodaja, da imajo menedžerji pogosto povišan krvni tlak, zamaščena jetra ter povišane vrednosti maščob v krvnem serumu: »Neredko z ultrazvokom vidimo tudi zgodnje aterosklerotične spremembe na žilah. Veliko preiskovancev ima tudi težave s hrbtenico, neredko ugotovimo tudi motnje v prebavi in odvajanju.« Menedžerji tudi pogosteje zbolevajo za angino pektoris. »Pogoste so tudi prebavne motnje, ob dolgotrajnih psihičnih in fizičnih obremenitvah se lahko pri posameznikih pojavijo tudi motnje imunosti, zato so pogosteje podvrženi infekcijam,« pravi Vrhunec.

Od stresa do izgorelosti

Ker je delo menedžerjev (tudi srednjega menedžmenta) pogosto stresno, stres pa je kriv za marsikatero bolezen, na Centru za medicino dela in Centru za medicino športa pogosto vključujejo v različne oblike preventivnih zdravstvenih pregledov menedžerjev tudi pogovore o stresu. »Seznanimo jih z osnovnimi načini povečevanja obrambnih sposobnosti, tehnikami sproščanja in načeli zdravega načina življenja. Opogumljamo jih, da okrepijo svojo notranjo odpornost proti stresu in poiščejo možno zunanjo oporo, če jo potrebujejo,« pojasnjuje Bilban. Nemalokrat neustrezno obvladovanje stresa namreč preraste v bolezen – od blage depresije do težjih psihiatričnih obolenj, kaže se lahko tudi z razjedami prebavil (želodca ali dvanajstnika, ki lahko ob sočasnem vplivu drugih dejavnikov tveganja – predvsem čezmernega pitja in kajenja – vodi tudi v rakava obolenja). »V novejšem času se pogosto pojavlja predvsem tako imenovani doživeti stres, ki nastane zaradi razkoraka med zahtevami dela in okolja ter zmožnostmi in zmogljivostmi menedžerja. Stres pomeni neskladje med dojemanjem zahtev na eni in dojemanjem sposobnosti za njihovo obvladovanje na drugi strani. Razmerje med enim in drugim vpliva tudi na to, ali bo stres škodljiv ali prijazen,« pojasnjuje Bilban. »Neredko se srečamo tudi z večjimi psihičnimi pritiski, ki se lahko končajo z izgorelostjo,« pravi Vrhunec.

Z rednimi pregledi, pravijo sogovorniki, lahko odpravimo marsikatero težavo. Odvečne telesne teže se najlažje znebimo z gibanjem. Bilban pravi, da ljudi motivirajo za redno in srednje intenzivno telesno vadbo. »Pomagamo jim najti takšno aerobno telesno dejavnost, ki jo bodo najlaže sprejeli in vključili v svoj življenjski slog. Priporočamo športno rekreacijo in ne toliko tekmovalni šport, saj je osnovni cilj zabava, sprostitev in vzdrževanje telesne pripravljenosti.« Priporočajo športe, kot so hitra hoja, tek, plavanje, drsanje, tek na smučeh, kolesarjenje, pa tudi nekatera domača opravila, kot sta vrtnarjenje in košnja. Primerne so tudi športne igre: nogomet z otroki, odbojka, vendar brez izrazito tekmovalnega značaja.

zdravje zdravnik | Author: Pexels Pexels

Zakaj na pregled?

Namen preventivnih (menedžerskih) zdravniških pregledov je varovanje življenja, zdravja in delavčeve zmožnosti za delo, preprečevanje nezgod in poškodb v delovnem okolju, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, invalidnosti in specifične umrljivosti, pravi Bilban. »Osnovni namen teh pregledov je, da se z njimi ugotovi, ali delavci še izpolnjujejo posebne zdravstvene zahteve za točno določeno delovno okolje. Osnova vsakega preventivnega zdravniškega pregleda je ocena tveganja, v kateri pooblaščeni zdravnik oceni (kvalitativno in kvantitativno), kakšnim obremenitvam, škodljivostim in tveganjem je delavec v delovnem okolju izpostavljen, kakšna so tveganja za njegovo zdravje in zmožnost za delo, s kakšnimi presejalnimi metodami bo te vplive in zmogljivosti ugotavljal in v kakšnih rokih,« odgovarja na vprašanje, zakaj morajo menedžerji na preglede.

Menedžerji so ozaveščeni o možnosti preventivnega pregleda. Niso pa vsa podjetja pripravljena financirati zaposlenim teh pregledov, opažajo v Medical centru Rogaška.

Vrhunec priporoča menedžerske­ preglede vsem, ki opravljajo stresno delo, so na vodstvenih položajih in so starejši od 30 let, pa tudi vsem, starejšim od 40 let, ne glede na delovno mesto. Nataša Jernejšek Kopinič, specialistka interne medicine in strokovna vodja Preventivnega menedžerskega programa v Medical centru Rogaška, in Jelena Lončar, svetovalka za menedžerske preglede, priporočata pregled osebam med 35. in 40. letom, »pri mlajših pa je celovit program potreben, če gre za družinsko obremenitev«. Menedžerski pregledi naj bi bili, v odvisnosti od obremenitev, škodljivosti in tveganj ter drugih dejavnikov, ki izhajajo iz ocene tveganja posameznega delovnega okolja, nekje na 24 do 36 mesecev, glede na specifično situacijo pa lahko tudi pogosteje, pravi Bilban.

Vse večje zanimanje za preglede

Vrhunec opaža, da so zaposleni na vodilnih položajih vse bolj ozaveščeni o pomenu zdravega načina življenja in ohranjanja zdravja, zato tudi število tovrstnih pregledov narašča. »Lani smo, denimo, v Medicinskem centru Barsos opravili 180 menedžerskih pregledov,« je dejal. Zadnja leta prihajajo k njim tudi zaposleni iz manjših in družinskih podjetij. »V podjetjih se namreč vse bolj zavedajo pomena zdravja in dobrega počutja, zavedajo se, da je bolniška odsotnost za podjetje dražja,« pojasnjuje Vrhunec. Dodaja, da vse preiskave izvedejo v njihovem medicinskem centru, rezultati preiskav pa so znani še isti dan.

Čakalna doba za menedžerski pregled je največ nekaj dni, menedžerja pa pregleda sedem zdravnikov. Ob koncu pregleda poleg izvidov dobijo tudi napotke za nadaljnje ravnanje in potrebno zdravljenje za upočasnitev napredovanja morebiti ugotovljene bolezni.

Cena je visoka ...

Za osnovni preventivni pregled, ki vsebuje celotno laboratorijsko diagnostiko krvi in urina, internistični pregled, antropometrične meritve z analizo telesne mase, merjenje gleženjskega indeksa, EKG, spirometrijo, obremenitveno testiranje na cikloergometru, klinični pregled pri kardiologu, ehokardiografsko preiskavo srca, klinični pregled pri specialistu za ožilje, barvno doppler sonografijo, ultrazvok notranjih organov trebuha in medeničnih organov, vključno s pregledom prostate pri moškem in rodil pri ženskah, ultrazvočno preiskavo žleze ščitnice in mehkih tkiv vratu, pregled pri okulistu, po izbiri enega od kliničnih pregledov – dermatološki, ortopedski ali gastroenterološki pregled – ter sklepni razgovor, je treba v Barsosu odšteti 750 evrov. Osnovni plus preventivni pregled stane 850 evrov, razširjeni preventivni pregled pa 1290 evrov. V Medical centru Rogaška nudijo štiri vrste menedžerskih pregledov: razširjeni preventivni pregled, gastro-kardio, gastro in kardio. Cene za posameznega se gibljejo od 595 do 1335 evrov za razširjeni menedžerski pregled.

Jelena Lončar in Nataša Jernejšek Kopinič pravita, da se za takšne preglede odločijo lastniki podjetij, samostojni podjetniki, ki se jim zdi zelo pomembno, da ostanejo zdravi, ker sami sebi omogočajo preživetje. »Sodelujemo z nekaterimi velikimi podjetji, ki nudijo vodstvenemu kadru obsežne preglede in si želijo oziroma zahtevajo zelo visoko raven preiskav, strokovnosti in udobja za zaposlene,« pravita sogovornici. Dodajata, da so menedžerji ozaveščeni o možnosti preventivnega pregleda, niso pa vsa podjetja pripravljena financirati zaposlenim te preglede. »Nekatera velika podjetja financirajo svojemu vodstvenemu kadru enodnevne kardio preglede, kar pomeni enodnevne preglede srca in ožilja, druga razširjene oziroma dvodnevne preglede ali pa dajo menedžerjem možnost, da se sami odločijo o obsegu preiskav, ki jih želijo opraviti. Nekateri menedžerji se, kljub temu da jim je ponujena možnost, neprijetnim gastro pregledom raje izognejo,« opažata sogovornici.

Menedžerske preglede med drugimi ponudniki pri nas opravlja tudi Vasacor. Za izvedbo preventivnega razširjenega menedžerskega pregleda, ki vključuje pregled pri kardiologu, osnovne preiskave srčne in pljučne funkcije, laboratorijske preiskave, ultrazvok srca in ožilja, preiskavo arterijske cirkulacije nog, preiskavo venske cirkulacije nog, barvni doppler ven spodnjih udov, obremenitveno cikloergometrijo z interpretacijo, strukturno analizo telesa, pregled vida, pregled in mnenje specialista medicine dela, prometa in športa ter končno mnenje zdravnika z interpretacijo izvidov, oceno tveganja za razvoj srčnožilnih zapletov in svetovanje, je po podatkih s spletne strani treba odšteti 615 evrov.

... a lahko reši življenje

Kljub cenam Bilban pravi, da »stroški teh pregledov še kako upravičujejo njihovo izvedbo, saj nemalokrat ugotovimo, da so prav menedžerji med pacienti, ki najredkeje iščejo našo pomoč, ker ne utegnejo misliti na svoje zdravje, ker preslišijo tihe klice svojega telesa in duše, umirajo pa relativno hitreje od povprečnih državljanov. Verjeti moramo strokovnjakom, da je to ena izmed najbolj izpostavljenih skupin zaposlenih, ki pa zaradi silne predanosti delu na svoje zdravje ali pozabi ali pa ga z neustreznimi aktivnostmi, v katere jih sili menedžerski slog življenja, celo uničuje.«

podjetnik | Author: Pexels Pexels


Dejavniki tveganja pri menedžerjih

  • kajenje – pojavnost koronarne bolezni je vsaj dvakrat višja pri kadilcih kot pri nekadilcih;
  • zvišan holesterol v krvi kot posledica nepravilne prehrane – preveč nasičenih maščob v hrani in preveč kalorična hrana;
  • zvišan krvni tlak – povezan je z naraščajočo pojavnostjo in intenzivnostjo ateromskih sprememb na ožilju; večje tveganje za možgansko in deloma tudi srčno kap;
  • telesna nedejavnost – predvsem vpliv na večjo pojavnost koronarne (srčne) bolezni, nekaj manj tudi možganske kapi;
  • čezmerna telesna masa – povezana s povišanim krvnim tlakom, koronarno boleznijo in možgansko kapjo;
  • čezmerno pitje alkoholnih pijač – povišanje krvnega tlaka in s tem večje tveganje možganske kapi;
  • družinska obremenjenost (tudi družinska hiperholesterolemija);
  • sladkorna bolezen – bolnik s sladkorno boleznijo ima dvakrat večjo verjetnost, da bo umrl zaradi bolezni srca in ožilja, kot tisti, ki te bolezni nima; pri ženskah je tveganje še večje;
  • na skoraj vse te dejavnike tveganja vpliva ali je z njimi povezan tudi stres.
Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.