Domov Ikonomija 03. Avgust 2017.

Kdaj bomo potegnili črto v pesku

dubaj
© AFP
Vsakič ko Kitajska zgradi novo mesto duhov, nekje izgine – plaža, otok ali naravno življenjsko okolje katere od živalskih vrst. Med globalnim brnenjem gradbenih strojev se nevarno zmanjšujejo naravne zaloge peska. Zaradi omejitev se je že razpasel črni trg peska, vreden več milijard dolarjev na leto.

S peskom se ne srečujejo zgolj turisti, ki s plaž v objektive svojih telefonov lovijo zadnje sončne žarke, da bi jih lahko delili s sledilci na družbenih omrežjih, popotniki po puščavskih državah ali navdušenci nad odbojko na mivki. Pesek je del vsakdana. Pesek je vsepovsod, v stenah večine domov, v asfaltu, po katerem stopamo in se vozimo, ter še marsikje, iz stopljenega peska so denimo zasloni pametnih telefonov.

Neustavljivi apetiti

Človeštvo porabi okoli 53 milijard ton peska in proda na leto, približno 7,5 tone na vsakega Zemljana ali okoli 20 kilogramov na dan. Številka je izredna, pesek je tako za vodo – povprečni Slovenec je porabi 117 litrov na dan – najbolj uporabljan naravni vir. A težava je, da ga porabimo precej več, kot ga narava vsako leto ustvari. Večina peska in proda nastane namreč z erozijo gora, ki jo povzročajo reke in ledeniki. Vse reke na svetu domnevno vsako leto v morja prinesejo okoli 12,6 milijarde ton peska in proda, približno štirikrat manj od globalne porabe.

mivka plaža pesek | Author: Shutterstock Shutterstock

Pesek se uporablja v več panogah. Steklarska industrija temelji na stopljenem pesku, iz katerega dela vse, od kozarcev za pivo do oken, pesek se uporablja za filtrirne sisteme v vodovodih in bazenih, livarne delajo iz njega modele za odlivanje kovin, hkrati pa je tudi dober pripomoček za črpanje nafte in plina, ujeta med plasti skrilavcev. Toda največji porabniki peska so svetovni gradbeniki. Tako bo tudi v prihodnje, pri Economistu opozarjajo, da bo že leta 2030 na svetu 40 mest z 10 milijoni in več prebivalcev. Do leta 2050 bo v mestih živelo še dodatnih 2,5 milijarde ljudi. In vse te množice bodo potrebovale domove, ceste in drugo infrastrukturo.

Gradbeni stroji po svetu bodo tako še nekaj časa brneli z nezmanjšano ali celo večjo hitrostjo. To velja še posebno za Kitajsko, ki porabi vsako leto nepredstavljive količine betona. Za kakšne številke gre, najbolje ponazori podatek, da je Kitajska med letoma 2011 in 2014 vlila več betona, kot so ga ZDA v celotnem 20. stoletju.

Med gradnjo omrežja cest, jezov, drugih infrastrukturnih projektov in stavb so Američani porabili 4,4 milijarde ton betona. Kitajci, ki so resda še precej daleč od stopnje ameriškega infrastrukturnega razvoja, so to količino presegli v pičlih treh letih. Od leta 2011 do začetka leta 2014 so vlili skupno 6,4 milijarde ton betona. Po podatkih Pekinga je bilo v tem času zgrajenih več kot 32 milijonov stavb in 4,5 milijona kilometrov cest – v treh letih so torej Kitajci zgradili 115-krat več cest, kot jih premore danes celotno slovensko omrežje.

Samo lani je kitajski gradbeni sektor menda porabil toliko peska, da bi lahko z 2,5-centimetrsko odejo peska prekril površino zvezne države New York, ki je še za približno pol Slovenije večja od Grčije. Za gradbeništvo je Kitajska lani uvozila eno milijardo ton peska, pri čemer je treba omeniti, da je kitajsko sladkovodno jezero Pojang, ki se razteza več kot 3500 kvadratnih kilometrov, trenutno največji posamezni vir peska na svetu. Kitajci domnevno z njegovega dna vsako leto dvignejo približno 360 milijonov ton peska, kar je več kot tretjina celotnega njihovega uvoza.

Pesek in mafijski posli

Kopanje peska po dnu jezera Pojang je po oceni raziskovalcev z Univerze v Alabami eden ključnih razlogov za dramatično zniževanje gladine vode. Količina peska, ki jo Kitajci jemljejo iz jezera, je kar 30-krat večja od pritoka novih sedimentov, zaradi česar se drastično poglablja in razširja odtočni kanal. Vode v jezeru je zato čedalje manj, prav tako pada njena kakovost, zato postajajo ogrožene številne živalske vrste v neposredni okolici in tudi človeška življenja.

V Indoneziji so menda kriminalne združbe z izkopavanjem peska z zemljevida zbrisale več kot 24 majhnih otokov. V Indiji z obličja Zemlje brišejo svoje nasprotnike.

Na Kitajskem zaradi takšnega rudarjenja zginevajo naravni habitati ptic, rib in drugih vrst, ponekod drugod pa zginevajo celi otoki. V Indoneziji so kriminalne združbe z zemljevida domnevno zbrisale več kot 24 majhnih otokov. V Indiji so z obličja Zemlje izbrisani kar njihovi nasprotniki, poroča Al Jazeera. Okrepljena aktivnost mafijskih združb na 126 milijard dolarjev vrednem indijskem trgu peska, ki zaposluje 35 milijonov ljudi, je pravzaprav logična. Premier Narendra Modi namreč na eni strani obljublja za vsaj en Chicago nove infrastrukture na leto, na drugi strani pa z dekreti prepoveduje kopanje peska na nekaterih terenih. Ko vlada miži med kopanjem peska na črno, okoljevarstveniki, zaskrbljeni zaradi spremenjenih strug in izginulih plaž, umirajo.

Bistveno drugače ni niti v Maroku in Nigeriji, kjer prav tako zginevajo plaže, ali pa v Kambodži, kjer je zaradi plenjena peska menda že čutiti pomanjkanje rakov. Črni trg peska cveti. Po uradnih statistikah je država iz jugovzhodne Azije v slabem desetletju izvozila tri milijone ton peska, Združeni narodi pa ocenjujejo, da je samo v Singapur, ki je v 50 letih povečal svojo zemeljsko površino za 22 odstotkov, potovalo 24-krat več peska. Poleg Singapurja, ki skrbi za zaloge peska podobno skrbno kot nekatere države za zaloge nafte, sta med največjimi uvozniki Katar in Dubaj.

mivka plaža pesek | Author: Shutterstock Shutterstock

Puščava je le peščena pušča

Katar in Dubaj na robu največje neprekinjene puščave na svetu? Odgovor je tehničen, a je dokaj preprost. Tako kot ni vsak pesek dober za igranje odbojke na mivki, na žalost tudi ni vsak dober za gradbeništvo. Puščavski zagotovo spada med slednjega, saj so njegova zrnca prepuščena na milost in nemilost vetru in neprestano trkajo drugo ob drugega, zaradi česar so preveč okrogla, da bi se dobro sprijela v cementu ali betonu. Pesek s plaž in iz morja ustreza, vendar so lažje dostopnega med gradbenim razcvetom že zdavnaj porabili.

Samo za gradnjo slovitega polotoka v obliki palme in otočja Svet so v Dubaju porabili več kot 700 milijonov ton peska. Razsoljevanje peska je drag postopek tudi za bogate emirje. Pesek za najvišji nebotičnik na svetu Burdž Kalifa so uvozili iz Avstralije. Iz dežele tam spodaj naj bi pripeljali tudi pesek za nov najvišji nebotičnik, ki bo z višine 850 metrov zrl na dubajski Expo leta 2020.

53 milijard ton peska in proda porabi človeštvo vsako leto. To je štirikrat več od hitrosti njunega naravnega nastajanja.

Ponekod se medtem že dogajajo premiki v miselnosti politikov in gradbincev. V Veliki Britaniji je menda kar tretjina gradenj izvedena z uporabo recikliranih materialov, kar pomeni, da ne potrebujejo večjih količin svežega peska. Tudi Singapur razmišlja o alternativni poti širitve svojega ozemlja. Po znanje in vzor se je zatekel k Nizozemski in v prihodnjih letih naj bi začel graditi jezove, črpalke in kanale. Toda v nerazvitem svetu bodo gradbinci verjetno še nekaj časa uporabljali izredne količine peska, ki je za zdaj še dovolj poceni. Ko bodo cene zaradi zmanjšanja ponudbe zrasle, pa bodo verjetno vsi začeli razmišljati o alternativah.


Pesek in prod

Oba materiala se uporabljata v gradbeništvu in drugih industrijah, a se med seboj pomembno razlikujeta predvsem po velikosti. Pesek je sestavljen iz delcev v velikosti od 0,075 do 4,75 milimetra, prod pa so v bistvu majhni kamenčki. Njihova velikost je omejena na velikost od 4,75 do 76,2 milimetra.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.