Domov Ikonomija 13. September 2017.

Kako globoko sežete v žep za obšolske dejavnosti

šport
© Jure Eržen
Hči sanja, da bo baletka in plavalna prvakinja. Sin, da bo nekoč drugi Ronaldo, hkrati pa želi igrati kitaro v rock bendu. Čez leto dni bi ona rada postala atletinja in trenirala judo ter igrala favto, on pa bi rad igral hokej in se preizkusil v motokrosu. Seznam (športnih) aktivnosti, ki niso brezplačne, je neskončen. In starše lahko stanejo tudi precej več kot 200 evrov na mesec.

Podatkov, koliko Slovenci na leto namenijo za obšolske aktivnosti otrok, ni. Na statističnem uradu jih ne zbirajo. Ker obšolske dejavnosti ne sodijo v pristojnost ministrstva za šolstvo, tudi tam podatkov ne zbirajo in z njimi ne razpolagajo. V pogovorih s starši pa izdatki za posameznega otroka variirajo in se lahko gibljejo od 20 evrov na mesec do več kot 500 evrov; odvisno od dejavnosti, ki jo obiskuje otrok. Sicer študija ameriškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kaže, da otroci denarnico staršev najbolj izpraznijo po 15. letu, pa vendar se ta začne prazniti že v vrtcu. Vse več staršev otroke vpisuje v jezikovne tečaje, k telovadbi ipd. Boljši jezikovni tečaj, ki poteka zunaj vrtca, v povprečju stane okoli 90 evrov na mesec. Če ga otrok začne obiskovati pri štirih letih, bodo starši do malčkovega vstopa v šolo odšteli 1800 evrov. V desetih letih bodo v tečaj tujega jezika za otroka investirali toliko, kot če bi kupili twinga z osnovno opremo.

 | Author:

Od plavanja do nogometa, (jazz) baleta, tabornikov, šaha, smučanja, tenisa, košarke, odbojke, gimnastike, atletike, borilnih športov, jahanja, glasbene šole … Izdatki za otroke vsako leto naraščajo. V ZDA namenjajo starši vse več denarja tako za šolske kot obšolske dejavnosti, ugotavlja raziskava Backpack Index, ki jo od leta 2007 izvajata Huntington National Bank in neprofitna organizacija Communities in Schools in spremlja, koliko starše stanejo otroci v različnih obdobjih. Mnogi stroškov vseh aktivnosti svojih otrok ne zmorejo več plačevati. Cene iz leta v leto naraščajo. Še posebej nesrečni so starši športno nadarjenih otrok. »Nekoč so bile športne aktivnosti, tudi zunajšolske, brezplačne ali skoraj brezplačne,« je o izsledkih raziskave tedaj dejal Brent Wilder, tiskovni predstavnik Huntington National Bank. »Vadnine za športne aktivnosti vplivajo na družinski proračun; so vse višje, hkrati pa vse več staršev želi, da se otroci ukvarjajo z obšolsko dejavnostjo, in zahtevajo čedalje bolj intenzivne programe za čedalje mlajše otroke,« opaža. Ker otroku želijo omogočiti čim več, tisti, ki lahko, stisnejo. Ali kot pravijo naši sogovorniki, »denar se najde«. Za zdaj.

šport | Author: Darko Perko Darko Perko

Tanja Cizerl za obšolske dejavnosti devetletnega sina vsak mesec odšteje 40 evrov za trening nogometa, ki ga trenira od petega leta starosti, na leto pa še okoli 220 evrov za nogometno opremo brez športnih čevljev. Pravi, da ne računa, koliko jo nogomet stane na mesec, a s stroški prevoza in udejstvovanja na tridnevnih turnirjih ni poceni. »Klub za tridnevni turnir organizira vse za otroke, ponavadi pa gredo zraven tudi starši. Otroci si želijo, da jih gledamo na turnirju, za kar si sami plačamo nastanitev,« razlaga Cizerlova. Temu je treba prišteti še stroške poletnega nogometnega kampa. Ob tem njen sin obiskuje tudi tečaj nemškega jezika, ki se ga uči od vrtca, od četrtega leta starosti. Za tečaj je bilo na leto treba odšteti 80 evrov, za učbenike in drugo gradivo pa še dodatnih sto. Cizerlova se je za fakultativno učenje nemščine v vrtcu odločila, ker se ji je zdelo pomembno, da se zgodaj nauči jezika, ki ga govori tudi sama. Pravi, da sin rad hodi na nemščino. Sam pa je pokazal zanimanje za nogomet. Poleg že omenjenih dejavnosti pozimi obiskuje še smučarski tečaj. »Je pa tudi ljubitelj šaha in je včlanjen v šahovsko društvo,« pravi Cizerlova.

Šestletna hči Mateje Skaze že tri leta obiskuje tečaj angleškega jezika, za katerega na mesec odštejejo okoli 100 evrov, hodi tudi k ritmični gimnastiki, v smučarsko šolo, v okviru šole pa tudi k hip hopu. »Vse to je bila želja otroka,« pravi Skaza, »na srečo so vse obšolske dejavnosti blizu doma.« A te aktivnosti družinski proračun vsak mesec obremenijo za vsaj 300 evrov: »To je brez tekem in dresov in brez individualnih treningov.« Ker je vse bolj navdušena nad gimnastiko, je treba tudi na priprave, kar spet stane – v povprečju 400 evrov, razlaga Skaza.

Andreja Šalamun ima dva sina. Čeprav ji je všeč, če otroci »letajo po travnikih in gozdu okoli bajte«, sta sinova navdušena športnika, vadbo pa je treba plačati. Eden je strastni nogometaš, drugi košarkar. Za oba na mesec plača 40 evrov. Temu je treba prišteti še pripomočke in športno opremo pa kakšen poletni kamp. »Cena košarkarskega poletnega kampa za pet dni je bila 160 evrov, a naš mali ni šel,« razlaga. Pravi, da pozna tudi starše, katerih otroci obiskujejo tudi pet ali več obšolskih dejavnosti, kar je noro.

Starši želijo svojim otrokom najboljše, želijo tudi ustreči njihovim željam, če le imajo denar. A kdaj je dovolj? Cizerlova pravi, da sinu ne dovoli več nobene druge obveznosti, saj zanje nima več časa: »Nogomet ima petkrat na teden. Tukaj je potem še šah, nemščina …« »Zdaj pa je res dovolj aktivnosti, nobene več,« pritrjuje tudi Mateja Skaza.

Danes stanejo vsaj 40 evrov na mesec

Cene obšolskih (športnih) aktivnosti so različne. V nogometnem društvu Slovan mesečna vadnina za otroke od osmih let starosti do mladincev znaša 40 evrov, vse leto. Če sta v klubu dva ali več otrok iz iste družine, prvi plača polno vadnino, drugi polovično, piše na njihovi spletni strani. Danijel Širec, vodja otroške nogometne šole pri NK Maribor, opaža, da se z vsakodnevno večjo popularizacijo nogometa v svetu in pri nas veča število otrok, ki želijo trenirati nogomet: »V našem klubu se številke udeležencev iz leta v leto večajo; vsako leto se našemu programu Otroške nogometne šole priključi dodatna osnovna šola, zato imamo vsako leto več otrok.« V selekcijskem procesu imajo okoli 170 osnovnošolskih otrok, ki jih izbirajo na podlagi kriterijev nogometne šole. »Hkrati pa imamo še približno 750 otrok v našem programu Otroške nogometne šole NK Maribor, ki vadijo po osnovnih šolah, kjer pa se številka skozi leto spreminja,« razlaga Širec. Otroci trenirajo glede na starost: »Najmlajši trikrat na teden, tisti, ki končujejo osnovno šolo, pa imajo tudi šest ali sedem treningov na teden,« pravi in poudarja, da vsi treningi niso nogometne narave, saj želijo otrokom privzgojiti športno širino.

tenis šport | Author: Shutterstock Shutterstock

Vsi ne marajo športov z žogo, ampak se raje vrtijo na plesišču. V plesni šoli Kazina pravijo, da imajo v zadnjih petih letih enako število otrok, ki se vsako leto odločajo za ples. Največ zanimanja je še vedno za jazz balet in hip hop, street dance show, zanimajo jih tudi programi, kjer je na voljo mešanica vseh stilov, ti so zanimivi predvsem za tiste, ki plešejo prvo leto. »Naši najmlajši plesalci so stari tri leta. Vsako leto pa z nami pleše od 450 do 500 cicibanov in osnovnošolcev,« razlaga Silvestra Perčič iz Kazine. Pravi, da otroci v prvem letu vadijo enkrat na teden – glede na starost in zahtevnost programa – po 45, 60 ali 90 minut, v naslednjih letih imajo možnost hoditi na vaje dvakrat ali večkrat na teden. Na leto morajo starši za 36- do 38-tedenski tečaj odšteti 351 evrov, ki jih lahko poravnajo v štirih obrokih. Vsi otrokom tovrstne aktivnosti ne morejo plačati. In vsako leto, pravi Perčičeva, se nanje obrnejo starši, ki se jim spremeni finančni položaj in prosijo za znižanje ali zamik plačila.

Z vse večjo popularizacijo nogometa v svetu in pri nas se veča število otrok, ki si ga želijo trenirati.

Kljub temu pa vsako leto prek Zveze prijateljev mladine Slovenije s Kazino brez plačila plešejo otroci ogroženih družin pa tudi otroci Doma Malči Beličeve. A vsem ni do plesa ali športa. Nekaterim otrokom je ljubša umetnost; gledališče, vse bolj priljubljena improliga, slikanje, igranje inštrumenta, petje, ... Zavedajoč se pomena kulturno-umetniške in jezikovno-kulturne vzgoje ljubljanski zavod Pionirski dom – Center za kulturo mladih –, ponuja več kot 50 različnih celoletnih programov za otroke, mladostnike in odrasle, v katere je vključenih 1200 otrok in odraslih. Največ povpraševanja je po gledališču, učenju glasbenih inštrumentov, petju in likovnih programih, pravi Sonja Vidonja iz Pionirskega doma. Priljubljeni so tudi jezikovni tečaji; predvsem učenje angleščine od igralnih uric dalje. Cena? »Za vse leto posamezne dejavnosti ne presegajo 460 evrov,« odgovarja in dodaja, da lahko starši po sklepu sveta zavoda uveljavljajo tudi ugodnosti oziroma popuste od delne do popolne oprostitve plačila.

Na kolo za zdravo telo. Pa vendar je dobrodošlo, svetujejo strokovnjaki, da otroci do 13. leta dojemajo kolesarjenje predvsem kot igro, druženje in zabavo.

Poleg športa so priljubljeni tudi jezikovni tečaji. Nemški Goethe-Institut ponuja tečaje nemškega jezika za stare nad 16 let. Učijo se lahko splošno nemščino, konverzacijo, se pripravijo na maturo ali mednarodni izpit Goethe-Instituta. Cene tečajev, ki praviloma trajajo deset tednov, se gibljejo od 245 do 495 evrov. Tečaje obiskujejo srednješolci, študenti, mladi zaposleni in starejši, pravijo na inštitutu. Veliko je tudi študentov, ki se želijo pripraviti na izpit, ki ga potrebujejo za študij v tujini, in zaposlenih, ki morajo usvojiti nemščino zaradi službe. V zadnjem letu je tako največ zanimanja za izpita Goethe-Zertifikat B2 in Goethe-Zertifikat C1, dodajajo. Koliko ljudi na leto se tečajev udeležuje, ne morejo povedati, saj so jih začeli izvajati aprila letos.

 | Author:

Popotnica za uspešno kariero

Nacionalna študija Inštituta za šolsko reformo Annenberg z ameriške univerze Brown je pred dvema letoma pokazala, da ima sodelovanje v obšolskih dejavnostih veliko prednosti, a da družbena neenakost revnejše izključuje, s čimer povzroča še večji prepad – revnejši otroci so zaostajali ne le v šoli, ampak tudi kasneje v življenju. Študija, ki je preučevala trende v ZDA od 70. let prejšnjega stoletja do danes in pod drobnogled vzela 120 mladih odraslih v državi, je ugotovila, da se trend nadaljuje. Otroci iz srednjega in višjega sloja so bili ne le zelo dejavni v šoli, ampak tudi zunaj nje – v športih, revnejši in tisti z družbenega dna pa so se umaknili in povsem odrezali od sovrstnikov. Še posebej očitno je to postalo v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so manj premožni začeli množično opuščati udeležbo v obšolskih dejavnostih. »Ethan je srečen: s finančno stabilnimi starši, fleksibilnimi urniki in predanostjo njegovim družbenim in intelektualnim potrebam je brez pretresov prišel do srednjega razreda. Mnogi drugi otroci niso imeli te sreče: starši niso mogli plačevati vse višjih vadnin za športne aktivnosti, niso imeli fleksibilnega urnika, obšolske dejavnosti pa so bile razkošje, ki si ga niso mogli privoščiti,« so raziskovalci zapisali ugotovitve. S primerjavo podatkov iz 70. let so ugotovili tudi, da imajo obšolske aktivnosti daljnosežne posledice. Veščine, navade, poznanstva in pridobljeno znanje spodbujajo samozavest in zmanjšujejo tveganje za delikventno vedenje. Mehke veščine, pridobljene zunaj šole, jim lahko pomagajo tudi do višje plače in boljših kariernih možnosti. Ugotavljajo, da so bistvene za uspešno kariero in da podkrepijo akademske dosežke. Nekatere raziskave ugotavljajo tudi, da obšolske dejavnosti prispevajo k boljšemu učnemu uspehu in povečajo verjetnost, da bo otrok dosegel visoko izobrazbo. In tega razkošja si otroci iz revnejših družin ne morejo privoščiti, tako so za marsikaj prikrajšani; za obšolske dejavnosti v ZDA starši pogosto odštejejo 5000 dolarjev (4219 evrov) na leto.

knjiga | Author: Pixabay Pixabay

Inštrukcije že za osnovnošolce

Športne aktivnosti pa niso edine, ki pustošijo družinske proračune. Vse več je tudi otrok, ki potrebujejo inštrukcije. Če so si s temi do nedavnega pomagali večinoma srednješolci, v zadnjem času opažajo povečano povpraševanje tudi pri osnovnošolcih in študentih, je povedala Petra Jereb Lovšin iz Učnega centra Horizont. Kolikšne so cene inštrukcij? Cena šolske ure za dvojice ali trojice osnovno- in srednješolcev je devet evrov na osebo, individualno pa 14 evrov. Vsak od dvojice ali trojice študentov mora odšteti 11 evrov za uro, posameznik pa 16 evrov. Podobne cene so na spletni strani Openprof.com, kjer so inštrukcije objavljene tudi glede na lokacijo. Poleg tega so na spletni strani na voljo tudi vaje s podrobnimi poteki reševanj. Koliko ur inštrukcij posameznik potrebuje, je odvisno od njegovega predznanja in od tega, kdaj se odloči zanje. »Nekateri učenci in dijaki hodijo na inštrukcije vse šolsko leto, ponavadi eno ali dve uri na teden,« razlaga Jereb Lovšinova. Za individualno uro inštrukcij, ki, recimo, stane 14 evrov, v vsem letu (če upoštevamo 189 šolskih dni v tem šolskem letu, kar je 27 tednov) starši odštejejo 378 evrov, če ima otrok dve uri inštrukcij na teden, pa kar 756 evrov. Če za posamezen predmet potrebuje inštrukcije enkrat na teden skozi vso srednjo šolo, pa denarnico staršev olajša za 1512 evrov. »Spet drugi se za pomoč odločijo tik pred zdajci in ti se praviloma odločajo za paket ur, ki ga ponujamo,« pravi Jereb Lovšinova. Največ težav imajo učenci pri matematiki, fiziki, angleščini in slovenščini. Prav z matematiko in angleščino ima težave vse več osnovnošolcev, dodaja. Dijaki imajo težave tudi pri fiziki, slovenščini in nemščini, študenti pa pri matematiki in strokovnih predmetih ekonomije in strojništva.

Stroškom obšolskih dejavnosti pa je treba prišteti še izdatke za šolo: za izlete, šole v naravi ipd. Koliko javni šolski sistem stroške šolanja otroka prelaga na starše, je najbolje razvidno v ZDA. Tam bodo morali starši v tem šolskem letu zanje v povprečju odšteti sedem odstotkov več kot lani. Za otroka v osnovni šoli 662 dolarjev (559 evrov) ali odstotek več kot lani, za otroka v višji osnovni šoli 1000 dolarjev, kar je pet odstotkov več kot lansko šolsko leto, za srednješolca pa 1489 dolarjev.


TRETJE OKO: Matjaž Knez, direktor in soustanovitelj podjetja Lummie

Trg inštruktorjev je v vzponu

»Živimo v času hitrih sprememb, v času, ko sta konsolidacija in optimizacija našega časa, v smislu 'delaj samo tisto, od česar imaš koristi, drugo prepusti drugim', zelo pomembni. Na eni strani je šolski sistem, ki mu očitajo, da ni dober, da se preveč generalizira in da se ne posveča posamezniku. Veliko je očitkov, da so učni programi (pre)natrpani, zato učitelji, profesorji marsikdaj drvijo skozi snov, ki učencem, dijakom, študentom potem povzroča težave. Na drugi strani pa smo starši, ki si za svoje otroke želimo najboljše in si včasih (ali pa pogosto) zatiskamo oči, da ti česa ne zmorejo, predvsem ko se o njih pogovarjamo s prijateljico ali prijateljem. Po eni strani si torej želimo popolnosti otrok, po drugi pa nimamo časa (ali pa si ga ne vzamemo), da bi doma ure in ure sedeli ob otroku, dijaku in mu pomagali pri reševanju domačih šolskih nalog, morda celo nismo kos 'materiji', pri kateri ima naš otrok težave.

Znanje je investicija za prihodnost! Zato si starši za svoje otroke želimo najboljše. In ker želeni in najboljši rezultati včasih ne pridejo sami od sebe, starši pa, kot sem že dejal, temu tudi nismo kos, za svoje otroke najamemo inštruktorja. Je pa tudi veliko staršev, ki so imeli otroke mladi, in takrat (pač) ni bilo časa za šolo, hobije, zato danes študirajo ob delu, se lotevajo novih hobijev in zato najemajo osebne inštruktorje itd.

Vsak dan nas različni multimediji »bombardirajo« s tem, da je treba zdravo živeti, se zdravo prehranjevati, vnašati v naš vsakdan superživila, skrbeti za raven sladkorja, holesterola ipd. In kako naj se v poplavi vsega tega znajdemo sami? Nemogoče! Tudi Google vsega ne ve! Torej spet potrebujemo – koga že? Življenjskega inštruktorja (lifecoacha), ki nam bo napisal program, po katerem bomo živeli, jedli, se rekreirali … V ZDA, kot slišimo, teče življenje tako hitro, da ljudje nimajo časa iti po nakupih, in se vse bolj uveljavlja poklic t. i. domačih menedžerjev (home manager), ki vse to opravijo namesto njih. Lahko bi še in še našteval.

Način življenja se je res zelo spremenil. Vsak si želi svojo izpopolnitev in uveljavitev na svoj 1000 in en način in vse to in še več, nikakor ne gre več brez pomoči. In smo spet pri inštruktorjih, trenerjih, učiteljih, lifecoachih, torej naše podjetje, z našo platformo za oglaševanje inštruktorjev, vstopa v panogo, ki je tako lokalno kot globalno v izjemnem vzponu.

Podjetje za raziskave trga Global Industry Analysts, Inc. (GIA) je objavilo študijo, ki je pokazala, da bo svetovni zasebni trg inštruktorjev predvidoma presegel vrednost 102,8 milijarde dolarjev do leta 2018 ter 227 milijard do leta 2022. Po GIA rast in potrebo po inštrukcijah generira neuspeh standardnih izobraževalnih sistemov, ki bi zadostili edinstvenim potrebam študentov, skupaj z naraščajočo starševsko željo, da bi zagotovili najboljše možno izobraževanje za svoje otroke v zelo konkurenčnem svetovnem gospodarstvu. Pa ne samo za svoje otroke, tudi zase, kot sem že omenjal.

Če me vprašate, ali se da od inštrukcij živeti? Poznam ljudi, ki od tega čisto lepo živijo, pa takšne, za katere je to dejavnost, s katero zaslužijo nekaj dodatnega denarja. Glede na dejstva in trende, ki se nakazujejo, pa lahko z veliko gotovostjo povem, da je/bo to poklic ali pa dejavnost, kjer si sam svoj šef in s katerim se da lepo zaslužiti.«

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.