Domov Ikonomija 17. Julij 2017.

Kaj nas čaka do konca leta

narava
© Igor Modic
Slovenske direktorje smo vprašali, kako drzni so v svojih načrtih, kaj bodo naredili letos in kako bodo sebi v prid znali obrniti okoliščine in dogodke v Sloveniji, v njeni neposredni okolici in širše po svetu.

Prihodnost se že dolgo ni zdela tako svetla. Mednarodno okolje podpira nadaljnjo rast slovenskih izvoznikov, ki zaposlujejo, brezposelnost pa posledično upada. Potrošniki vse bolj široko odpirajo denarnice in bodo po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj potrošili 3,5 odstotka več kot lani, medtem ko naj bi gospodarstvo zraslo celo za 3,6 odstotka.

A napovedi se lahko tudi motijo, čemur smo bili priča v mesecih pred krizo. Določena negotovost je zato logično prisotna. Jeseni bomo Slovenci (vsaj) dvakrat šli na volišča: na referendum o gradnji drugega tira in na predsedniške volitve. Tudi za EU najpomembnejša država, Nemčija, bo 24. septembra izbirala novo vlado in kanclerka Angela Merkel se bo potegovala še za četrti mandat. Katalonci bodo imeli referendum o neodvisnosti od Španije. Kitajska komunistična partija bo na kongresu odločala o svoji prihodnosti, s tem pa seveda tudi o svetovnem gospodarstvu. Svetovna trgovinska organizacija WTO, ki vsako drugo leto pripravi srečanje ministrov članic, na katerem običajno sklepajo multilateralne trgovinske pogodbe, bo decembra svoje člane povabila v Buenos Aires. Če bomo upoštevali predvideni koledar, bomo Slovenci in Italijani šele prihodnjo pomlad šli na državnozborske volitve.

Kako bo vse našteto vplivalo na poslovanje slovenskih podjetij in na odločitve njihovih vodilnih?


Petrol, ki ga vodi Tomaž Berločnik:

Vse glasnejše govorice o pocenitvi nafte

Govori se, da Opec izgublja moč na naftnem trgu, kar bi lahko, skupaj s še vedno občutno preveliko ponudbo nafte na svetovnih trgih, vplivalo na poslovanje številnih, ne samo energetskih, podjetij. Ugibanja, da bi cena nafte lahko še letos padla pod 40 ali celo pod 30 dolarjev za sodček, so vedno glasnejša. Pesimistična pričakovanja so predvsem posledica aktualnih sporov med zalivskimi državami.

Petrol: OPEC naj bi izgubljal moč na naftnem trgu, kar bi lahko, skupaj z občutno preveliko ponudbo nafte, vplivalo na poslovanje številnih podjetij, in to ne samo energetskih.

Veliko vlogo pri obvladovanju izzivov na energetskih trgih bo odigral tudi menjalni tečaj evra proti dolarju. Dolar je prvo polovico leta končal kot ena najslabše stoječih svetovnih valut. Razmerje med evrom in dolarjem bo v prihodnjih mesecih močno odvisno od gospodarske rasti evroobmočja in politične stabilnosti v državah članicah. To razmerje pa pomembno vpliva na cene naftnih derivatov tudi pri nas. Druga polovica leta bo pomembna tudi zaradi konference OZN o podnebnih spremembah, ki bo v Bonnu 13. in 14. novembra.

V Petrolu bomo še naprej širili polnilno infrastrukturo v središčih mest. Svoje omrežje polnilnic za električna vozila smo začeli vzpostavljati že leta 2012. Ukvarjali se bomo z razvojem alternativnih goriv in energentov, razvojem transporta, bivanja in urbanizma ter energetskih in okoljskih rešitev. Soustvarjali bomo pametna mesta s poudarkom na segmentih pametne energije, pametnih zgradb, pametne infrastrukture, pametnega transporta, pametne varnosti in pametnega upravljanja. Poudarek dajemo tudi na digitalizacijo, zavedamo se, da so inovacije ključne za napredek. Boljši gospodarski kazalniki doma in na Zahodnem Balkanu, kjer je Petrol prisoten, bodo po našem mnenju pozitivno vplivali na naše poslovanje.«

petrol | Author: Jure Eržen Jure Eržen


Aleksander Mervar, direktor Elesa:

V pričakovanju novih naložb

Pričakujem, da bo Eles izpolnil cilje, pri tem pa bo ključno morebitno sprejetje energetskega koncepta Slovenije. Od njegove vsebine bo precej odvisna prihodnja strategija vlaganja v prenosno elektroenergetsko omrežje v Sloveniji. Prav tako pomembno bo sprejetje akta o metodologiji za določitev cen sistemskih storitev. Stroški zakupa kapacitet za sistemske storitve so najvišji stroški v Elesu in presegajo 40 milijonov evrov na leto. Ne smem pozabiti omeniti še izdaje okoljevarstvenega soglasja za daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince. S tem bi bila ustvarjena podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek investicije v vrednosti več kot 120 milijonov evrov.


Dušan Olaj, direktor Duola:

Delali bomo v Nepalu in sklepali nove posle

»Duol je leto 2017 začel s strateško usmeritvijo k utrjevanju blagovne znamke na trgih, ki so bili za lahko napihljive objekte precej zaprti. Odločitev je dolgoročna, čeprav smo pozitivno presenečeni nad odzivom in prva naročila pričakujemo že za drugo polletje 2017. Naj omenimo samo športni kompleks v Nepalu. V prvem polletju smo v Duolu postavili referenčne objekte nogometnih balonov za zveneča klubska imena, na Kitajskem odpiramo drugo večnamensko napihljivo halo, v arabskem svetu testiramo inovativno izolacijo, s katero bomo povečali energijsko učinkovitost svojih objektov. Na temelju teh projektov bomo v drugi polovici leta sklepali nove posle. Veseli smo, da ostajamo trdno zasidrani na trgih, ki se izvedbeno prebujajo ravno v jesenskih mesecih. Skandinavija tudi letos ne bo izjema. Duol bo aktiven na ključnih sejemskih dogodkih v drugem polletju 2017, ki bodo pokazatelji dodane vrednosti podjetja na trgu.«


Janko Kuhar, direktor Pos-Elektrončka:

Janko Kuhar, direktor Pos-Elektrončka: Država naj čim prej z zakonom uredi, da podjetje v Sloveniji ne more poslovati, če nima aktivnega vsaj enega bančnega računa, odprtega v Sloveniji.

Nove programske rešitve

»Za drugo polletje pričakujemo, da bo država čim prej z zakonom uredila, da podjetje v Sloveniji ne more poslovati, če nima aktivnega vsaj enega TRR, odprtega v Sloveniji. Aktiven pomeni, da se na poslovnem računu opravljajo transakcije, tako prilivi kot odlivi, vsak dan oziroma vsaj enkrat na teden. Ključnega pomena za nas je prav plačilna disciplina naših poslovnih partnerjev. Načrtujemo tudi nove programske rešitve, ki bodo še bolj optimizirale delovne procese pri uporabnikih naših rešitev v gostinstvu in hotelirstvu.«


NKBM, ki jo vodi John Denhof:

Hočemo postati vodilna slovenska banka

»Napovedi rasti in okrevanja gospodarstva so pozitivne, kar vliva optimizem. Banke smo v prvih štirih mesecih leta ustvarile 11,4 odstotka manj dobička po davkih kot v istem obdobju lani. Tudi bruto prihodki so bili manjši za 4,5 odstotka, glavni vzrok pa je nadaljevanje zniževanja neto obrestnih prihodkov bank, čeprav s počasnejšo dinamiko kot lani.

A po drugi strani je optimistična napoved gospodarske rasti, ki naj bi bila po oceni Banke Slovenije letos in v prihodnjih dveh letih med višjimi v območju evra. Letos naj bi se BDP povečal za 3,5 odstotka, kar je odstotno točko več od napovedi iz lanskega decembra. Izboljšana je tudi napoved do leta 2019. Izboljšujejo se tudi ocene bonitetnih agencij, tako za Slovenijo kot za tri sistemske banke, tudi NKBM.

Po sprostitvi zavez evropske komisije je NKBM okrepila kreditno aktivnost, pri čemer smo predvsem osredotočeni na prebivalstvo ter mala in srednja podjetja. To usmerjenost nadaljujemo tudi v drugi polovici leta. Tu NKBM raste, čeprav se slovenski bančni trg še vedno krči. Še naprej si bomo prizadevali za zmanjševanje obsega deleža slabih terjatev. Usmerjamo se v pospešitev procesov odločanja, boljše zajemanje in obdelovanje podatkov ter oblikovanje storitev na temelju dobrega poznavanja strank.

Razmere na bančnem območju EU, v katerem deluje večji del izvozno usmerjenega slovenskega gospodarstva, so boljše: podjetja so se razdolžila, kakovost kreditnih portfeljev se je izboljšala. Okolje, ki ga usmerja ECB, je seveda treba spremljati in se mu prilagajati, nejasne so tudi posledice brexita. A ne glede na višino obrestnih mer moramo zagotavljati dobičkonosno bančno poslovanje.«


Prof. dr. Jadran Lenarčič, Institut Jožef Stefan:

Bo država končno bolj razvojno usmerjena?

»Pričakujem nadaljevanje pozitivnih trendov, ki so se vzpostavili s počasnim okrevanjem evropskega gospodarstva in gredo v smeri povečanega povpraševanja po kakovostnih tehnoloških raziskavah.

Prof. Dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan: Za nas kot javno raziskovalno organizacijo je ob vseh izzivih ključno vprašanje, ali bo Slovenija začela izvajati raziskovalno in inovacijsko strategijo, ki jo je sprejel Državni zbor že leta 2011.

Bliskovitih in prebojnih preskokov na RR-področju ta trenutek ni pričakovati, vseeno pa pričakujemo povečevanje povpraševanja po novih tehnologijah na področjih digitalizacije, materialov, okolja in biomedicine. Za nas kot javno raziskovalno organizacijo je vprašanje, kako se bo na te izzive odzivala evropska komisija in ali bo Slovenija začela izvajati raziskovalno in inovacijsko strategijo, ki jo je sprejel državni zbor že leta 2011. Slovenija je v letih krize med evropskimi rekorderji glede zmanjšanja javnega vlaganja v raziskave in razvoj. Ključno za nas in celotno RR-sfero v državi, tudi za javne organizacije in gospodarstvo, torej bo, ali se bo Slovenija končno odločila za rebalans proračuna za leto 2018, ki bo usmerjen v razvoj.«


Zavarovalnica Triglav, ki jo vodi Andrej Slapar:

Nizke obrestne mere znižujejo naše prihodke

»Ob upoštevanju predvidenih razmer poslovanja do konca leta pričakujemo, da bo letni dobiček pred obdavčitvijo Skupine Triglav dosežen v načrtovanem razponu med 70 in 80 milijoni evrov. Letos opažamo izboljšane razmere na naših zavarovalnih trgih, kar je v skladu s pozitivnimi ekonomskimi napovedmi za regijo, kjer poslujemo. Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval.

Hkrati pa tudi letos delujemo v razmerah nizkih obrestnih mer, kar pomeni določene pritiske na našo zavarovalno dejavnost. Vidnega izboljšanja tu kratkoročno ne pričakujemo. Naša vizija je, da dinamično razvijamo nove načine poslovanja, ki so temelj našega odgovornega dolgoročnega razvoja, ter hkrati poslujemo dobičkonosno in varno. Z nizom začrtanih projektov, načrtovanih za to in tudi prihodnja leta, se bomo razvijali v smeri sodobne, inovativne in dinamične zavarovalno-finančne skupine.«

Triglav | Author: Mavric Pivk Mavric Pivk


Stojan Nikolič, finančni direktor HSE:

Elektrika bo vse poletje draga

»V drugem polletju pričakujemo manjšo proizvodnjo hidroelektrarn skupine HSE. Pomanjkanje padavin oziroma nizki vodostaji rek se kažejo v celotni regiji. To povzroča pritiske na cene električne energije, zaradi česar se električna energija iz termoelektrarn prodaja dražje kot sicer. Nadaljevali bomo prestrukturiranje skupine HSE, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na sistemske spremembe v družbi in skupini na vseh ključnih področjih. Pričakujemo, da bodo cene električne energije čez poletje 2017 še vedno visoke, v tretjem četrtletju pa pričakujemo stabilizacijo razmer.«


Telekom Slovenije, ki ga vodi Rudolf Skobe:

Videli bomo učinke spremembe mobilnega gostovanja

»V skladu z najsodobnejšimi trendi na področju komunikacij bomo uporabnikom omogočili nekaj novosti, razvijamo nove storitve in poslovne modele, pri tem pa pričakujemo, da se bo cenovna konkurenčnost predvsem v mobilnem segmentu nadaljevala. Na evropske operaterje prav gotovo vpliva sprememba zaračunavanja mobilnega gostovanja, s čimer se bodo spremenile tudi uporabniške navade. Prvi resnični vplivi te spremembe bodo tako vidni v drugi polovici leta.«


Luka Koper, ki jo vodi Dragomir Matić:

Širitev naših kapacitet

»V Luki Koper v drugi polovici leta pričakujemo nadaljevanje zmerne rasti pretovora in posledično prihodkov. Ključna bo predvsem zmožnost nadaljevanja projektov širitve pristaniških kapacitet. To je odvisno od okoljskega dovoljenja za podaljšanje prvega pomola za potrebe kontejnerskega terminala in okoljskega dovoljenja za gradnjo rampe za pretovor avtomobilov v tretjem bazenu. Prav tako pomembni bodo začetek gradnje novega vhoda za tovornjake – serminski vhod, dokončanje gradnje večnamenskega skladišča v velikosti 16.000 kvadratnih metrov in začetek gradnje nove garažne hiše za skladiščenje avtomobilov. Pomemben signal našim poslovnem partnerjem bo tudi odločitev države o gradnji dodatne železniške povezave pristanišča z zaledjem.«

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.