Domov Ikonomija 16. September 2017.

Gradbinci po posle čez Kolpo

delo delavec sonce gradbeništvo
© Reuters
Slovensko gradbeništvo ostaja v krizi, a predvsem na domačem trgu. Gradbena podjetja so medtem svoje znanje, stroje in tudi zaposlene začela intenzivneje izvažati. Največ na Balkan.

Gradbeništvo je ena izmed tistih panog, ki so tradicionalno najbolj zaprte za tuja podjetja. »Domačinu z referencami bo tuji gradbinec težko konkuriral,« opiše aksiom, ki običajno velja na gradbenem trgu, Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) pri GZS. Točnost njegovih besed je mogoče preveriti po vsej Evropi. Čeprav je v Sloveniji po propadu velikih gradbenikov nekatere posle prevzela slovenska podružnica avstrijskega gradbinca Strabag, aktivnosti je povečala tudi na primer podružnica hrvaškega gradbinca GP Krk, je glavnina del še vedno zaupana slovenskim gradbenim podjetjem. Tako je skoraj povsod. V Italiji gradijo daleč največ Italijani, v Nemčiji Nemci in v Franciji Francozi. Velikega prehajanja državnih mej si ne privoščijo niti ameriški gradbinci, ki opravijo praviloma okoli 90 odstotkov poslov v zvezni državi, kjer imajo sedež. Če bi, denimo, kalifornijski gradbinec sledil ameriškemu povprečju, bi tako v mejnih državah Arizoni, Nevadi in Oregonu ustvaril le desetino prihodkov.

 | Author:

Brez Tita ni toliko poslov

Izvozna statistika na gradbenem trgu je neizprosna. Kljub temu se slovenski gradbeniki spet uveljavljajo na mednarodnih trgih, kar pa ne pomeni, da bodo še kdaj stopali po poteh stare slave iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, ko je na primer SCT zaposloval več kot 10.000 ljudi in sklepal ogromne posle v Libiji ter nekaterih drugih državah iz skupine neuvrščenih. »Danes ni več takšne podpore v politiki, prav tako Slovenija ne sklepa več orožarskih poslov, kot je to počela Jugoslavija in nanje vezala gradbene projekte,« je pojasnil Renar. Njegovemu mnenju bi bržkone pritrdil tudi nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar, ki je nekoč dejal, da si boljšega komercialista od Tita ne bi mogel želeti.

Trg gradbenih projektov iz časov Jugoslavije in tudi obdobja med letoma 2004 in 2008 je po besedah Marka Trampuža iz Kolektorja Kolinga izredno težko primerljiv s trgom v zadnjih petih letih, tako s stališča potencialnih priložnosti, izvedenih del, števila zaposlenih kot tudi kapacitet, ki so jih imela nekoč največja slovenska gradbena podjetja. »Primerjave, vsaj v smislu, kdo je imel večji promet, kdo več zaposlenih ali pa, kdo je izvedel daljši most, so nesmiselne,« je dejal Trampuž in dodal: »Skušamo slediti dobrim praksam in se izogniti napakam nekdanjih velikanov.«

 | Author:

A preden lahko slovenski gradbinci razmišljajo o napakah predhodnikov in kako se jim izogniti, morajo razmisliti, kako bodo pridobili več poslov. Prihodki gradbenega sektorja so bili s slabimi 4,4 milijarde evrov namreč lani skoraj dvakrat nižji kot leta 2008. No, tedaj je bilo gradbeništvo resda pregreto, zato bolj vzbuja skrb dejstvo, da so bili lanski prihodki najnižji v več kot desetletju.

»V desetih letih krize pri nas ni bilo enega večjega posla. Vsi, ki so nekoč gradili najbolj ambiciozne gradbene projekte, so propadli,« je poudaril Renar in dodal, da je ena osnovnih težav današnjih gradbenikov pomanjkanje referenc, s katerimi se je ponašalo slovensko gradbeništvo v času velikanov, kot so bili SCT, ki je še leta 2008 ustvaril več kot pol milijarde evrov prihodkov, Vegrad, Primorje, Kraški zidar in ne nazadnje CPM. Četudi je znanje v slovenskem gradbeništvu še vedno prisotno – inženirji in zaposleni so si poiskali službe v novih slovenskih gradbenih zgodbah – to ne šteje prav veliko. Reference mora imeti gradbeno podjetje. Brez tega nima veliko možnosti za uspeh na mednarodnih razpisih.

A stanje se izboljšuje. Na Bavarskem dvoru je pred kratkim zrasel nov 21-nadstropni hotel, ki ga je gradil novomeški CPG in s tem dobil nove reference. Upamo, da se bo kmalu začel graditi tudi drugi tir, ki bo znova koristil slovenskim gradbenikom. Reference si torej slovenska podjetja počasi nabirajo, na področju vodovodov, čistilnih naprav in podobnih infrastrukturnih projektov pa jih imajo po aktivnostih v pretekli evropski finančni perspektivi na pretek. Zadnji mali razcvet gradbeništva je bil namreč primarno posledica evropskih milijonov.

 | Author:

Topel sprejem na Hrvaškem

Domet slovenskih gradbenih podjetij se po oceni Renarja giblje nekje v radiju od 100 do 200 kilometrov. »Na bližnjih trgih Slovenije so slovenska podjetja lahko konkurenčna domačim in tujim, zlasti pri infrastrukturnih projektih, kot so vodovodi, kanalizacije, čistilne naprave, kjer imamo prednosti zaradi veliko tovrstnih opravljenih projektov v Sloveniji,« je razložil Trampuž. Po njegovem mnenju so slovenska podjetja trenutno v boljši kondiciji tako na področju financ, referenc kot tudi kadrov. »Lahko smo konkurenčni v tujini, seveda na projektih, ki so za nas obvladljivi,« je še dodal.

Kolektor Koling opravlja trenutno največ poslov prav na Hrvaškem, kjer ima štiri aktivne projekte v skupni vrednosti okoli 50 milijonov evrov. Aktivni pa so tudi preostali, Riko in GP Krk naj bi, denimo, kmalu začela gradnjo 11 milijonov evrov vrednega projekta čistilne naprave v Rovinju.

delo delavec gradbeništvo | Author: Roman Šipić Roman Šipić

Gradbeniki vse bolj izvozno naravnani

»Posla na Hrvaškem je bilo že lani veliko, trenutno pa ga je res ogromno,« je za Svet kapitala povedal eden izmed poznavalcev razmer. Hrvaška je po njegovem mnenju eden ključnih faktorjev za pozitivni izvozni trend v zadnjih letih. Ta se sicer nadaljuje vse od leta 2010, ko je bil delež prihodkov, ki so jih slovenski gradbeniki ustvarili na tujem, komajda večji od petih odstotkov. Lani je znašal že 16,9 odstotka, kar bi prevedeno v evre pomenilo okoli 700 milijonov evrov.

 | Author:

Letos bo na krilih Hrvaške verjetno še zrasel. »Hrvaška doživlja gradbeni bum, zmanjkuje ji lastnih delavcev. Razmere so takšne, da lahko za svojega delavca na drugi strani južne meje iztržim tudi 20 odstotkov višjo ceno,« je dejal sogovornik.
Vendar lahko to hkrati pomeni tudi, da so slovenski gradbeni delavci v Sloveniji plačani premalo. Renar je prepričan, da je tako, vzroke pa išče v sistemu javnega naročanja, ki stoji za 60 odstotki gradbenih poslov: »Stroški dela v dodani vrednosti znašajo 73 odstotkov in so odločno previsoki ter kažejo, da so cene gradbenih projektov v Sloveniji enostavno prenizke.«

Država ima do gradbeništva mačehovski odnos. Panoga, ki je s krizo izgubila ves ugled in se je znašla ob boku bančništva, na katero še danes vsi kažejo s prstom v iskanju krivcev za preteklo krizo, je tako ob nestabilnih naročilih še kadrovsko podhranjena. Čeprav gradbeništvo po mnenju dr. Mira Klineta spet pridobiva ugled in se bliža ravni iz leta 2008, se za ta poklic odloča vse manj ljudi. »Norvežani in Švedi imajo desetkrat več vajencev za gradbenike kot Slovenci,« je postregel s presenetljivim podatkom Renar, ki si želi, da bi država storila več za zaščito tovrstnih delovnih mest. A na žalost je še vedno tako, da država ne ščiti gradbenikov in celo odpira vrata tujcem, ki imajo precej lažjo pot na naš trg kot naši gradbeniki na tuje. »Inženirinško podjetje z nekaj zaposlenimi lahko pri nas dobi projekt, ki zahteva 1000 zaposlenih, in vse pripelje iz tujine. Kdo bo pri nas plačal prispevke?«

 | Author:


Janez Škrabec, prvi mož podjetja Riko, največjega izvoznika med slovenskimi gradbeniki: "Prihajajo novi velikani"

janez škrabec | Author: Irena Herak Irena Herak

Slovensko gradbeništvo je lani na tujem ustvarilo skoraj 17 odstotkov prihodkov, v deležu je to skoraj trikrat več kot pred krizo. Kaj so po vašem vzroki za to?

Ta podatek me razveseljuje, saj kaže na aktivno zavedanje dejstva, da je uspeh domačega gospodarstva v vseh panogah odvisen od stopnje izvoza. Vsekakor so se v tem času tudi slovenska gradbena podjetja veliko bolj internacionalizirala; zaradi lastnih ambicij in tudi zaradi pomanjkanja investicijskih projektov doma. Slovenska podjetja imamo reference, znanje in izkušnje, da se lahko potegujemo za projekte tudi na tujih trgih. Projektov, ki se financirajo iz skladov EU, je v regiji veliko, zato tudi ni nič nenavadnega, da se delež, ki ga omenjate, povečuje.

Riko je prisoten na vzhodnih trgih. Koliko prihodkov realizirate v tujini?

Riko je že od nekdaj tudi izvozno naravnano podjetje. V povprečju nekaj let smo na tujem realizirali približno 30 odstotkov celotnega prometa in najmanj tako kaže tudi perspektiva za naprej.

Ali vidite možnost, da bi slovensko gradbeništvo še kdaj postalo tako mednarodno konkurenčno kot nekoč, v Jugoslaviji, ko je izvajalo projekte v Libiji, na Bližnjem vzhodu ...?

Čas, na katerega se sklicujete, je v marsičem težko primerljiv z današnjo situacijo. Ob vašem vprašanju se moramo najprej zamisliti, kako je slovensko gradbeništvo sploh lahko konkurenčno na mednarodnih trgih, kjer vlada ostra konkurenca.

Smo pred novim valom konsolidacije slovenskega gradbeništva? Bo nastal kakšen nov velikan formata SCT, Vegrad, Primorje?

Mislim, da že pred našimi očmi nastajajo novi velikani slovenskega gradbeništva. Le ozrimo se na Kolektor, Pomgrad in še koga.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.