Domov Ikonomija 13. Marec 2018.

Enako plačilo je uzakonjeno, v praksi pa še ne velja

ženska upor gneča
© Womenalliance.org
Islandska podjetja z več kot 25 zaposlenimi morajo do leta 2022 po zakonu moške in ženske za isto delo enako plačati. Vlada pričakuje, da bo tako nesorazmerje plač med moškimi in ženskami le še bled spomin na neenakopravno zgodovino. In čeprav je prvi tak zakon na svetu spodbuden, Islandke v primerjavi z moškimi še vedno zaslužijo od 14 do 18 odstotkov manj.

Islandija od nekdaj slovi kot država, kjer so moški in ženske enakovredni. Postala je tudi prva država na svetu, ki je uzakonila enako plačilo za enako delo, ne glede na to, kdo ga opravlja. To od 1. januarja letos velja za vsa podjetja z več kot 25 zaposlenimi. »Zakon o enakem plačilu bo v podjetjih in institucijah odpravil spolno pristranskost, ki se izraža s plačilom, identificiral bo tudi posredno delovno selekcijo – zakaj, recimo, ženske določenih del ne sprejmejo oziroma se zanje ne odločajo,« je lani ob predstavitvi zakonodaje dejal Þorsteinn Víglundsson, minister za socialne zadeve in enakost. Zakon podjetjem nalaga vzpostavitev strukture za enako plačilo, pojasnjuje Brynhildur Heiðar - og Ómarsdóttir, direktorica Združenja za pravice žensk. Nova zakonodaja podjetjem nalaga pridobitev certifikata o enakovrednem plačilu, ki ga izdaja Center za spolno enakost. Če podjetja do predvidenega roka – podjetja in institucije z več kot 250 zaposlenimi morajo certifikat pridobiti do konca tega leta, saj imajo na voljo več virov in ljudi, manjša podjetja imajo več časa – ne bodo dobila certifikata, bodo finančno kaznovana. Če podjetje certifikata do določenega roka ne bo imelo, bo plačalo do 397 evrov kazni na dan. Nadalje bodo morala certifikat obnavljati vsaka tri leta. Seveda so se tudi na Islandiji spopadali z odporom do zakona, a se v osnovi niso razhajali v mnenju, da morajo ženske in moški za isto delo prejeti tudi enako plačilo.

Halldór Benjamín Þorbergsson, menedžer Konfederacije zaposlovalcev, je bil prepričan, da bo zakon podjetjem naložil dodatno finančno breme. Zagovarja tezo, da bi se podjetja o takem koraku morala odločati sama. »Podjetja in politika so želeli enakovrednost spolov doseči sami, a se ni izšlo, zato smo sprejeli zakonodajo,« pojasnjuje Halla Tómasdóttir, borka za pravice žensk. Dodaja, da je nekaj velikih podjetij zakon že začelo izvajati, čeprav ta zanje še ne velja: »Prepričani so, da je to dodana vrednost, ki bo pripomogla tudi k spremembi podjetniške kulture. Želijo bolj inkluzivno kulturo in enakovredno plačilo, to je prvi korak.«

ženska ljudje | Author: Reuters Reuters

Ko v državi en dan ne deluje nič

Zakonodajo, ki prepoveduje diskriminacijo, je Islandija sprejela že leta 1961.

Leta 1975 so vse ženske na Islandiji stavkale in en dan niso delale. Tisti dan ni delovalo nič. In takrat je postalo jasno, kako pomembne so ženske v gospodarstvu in življenju nasploh.

Takrat so v stranki Alþingi optimistično pričakovali, da bodo plačilno enakost med moškimi in ženskami dosegli v zgolj šestih letih, do leta 1967. Morda je bilo upanje naivno - od zakonodajalcev, med katerimi sta bili takrat le dve ženski, ni bilo mogoče pričakovati, da se bo zgodil pričakovani čudež. Ker enakosti med spoloma Islandija v šestih letih ni dosegla, je država leta 1976 sprejela uredbo o enakosti. Leta 2008 so dodali, da morajo moški in ženske za enako delo dobiti tudi enako plačilo. »Gibanje za enakopravnost se je dolgo borilo za pravice žensk. Leta 1975 so vse ženske na Islandiji stavkale in en dan niso delale. Tisti dan ni delovalo nič. In takrat je postalo jasno, kako pomembne so ženske v gospodarstvu in življenju nasploh,« se spominja Halla Tómasdóttir, neutrudna borka za spolno enakopravnost, ki je leta 2016 kandidirala tudi za predsednico države. »Bili smo prva država, ki je leta 1980 demokratično izvolila predsednico države. Leta 1983 smo ustanovili prvo žensko politično stranko in takrat se je začel obraz politike spreminjati,« Tómasdóttirjeva navaja dosežke. Prepričana je, da so bili ti trije dejavniki stopnička do gibanja za enakopravnosti spolov. »Res je, da smo že devet let vodilni na svetu pri uresničevanju enkopravnosti spolov, kar še ne pomeni, da je Islandija paradiž,« dodaja.

Diskriminacije na Islandiji jim ni uspelo izkoreniniti. Lani so moške plače presegale ženske za 17 odstotkov, letos za 16 odstotkov, pravi Brynhildur Heiðar - og Ómarsdóttir. Za ponazoritev: povprečna ženska plača na Islandiji je 70,3 odstotka moške. To pomeni, da preračunano na urno postavko, ženske svojo plačo v osemurnem delovniku zaslužijo po petih urah in 38 minutah. Če torej delajo od 9. do 17. ure, po 14.38 za svoje delo niso več plačane, so izračunali v Združenju za pravice žensk. Zaradi tega so ženske oktobra 2016 ob 14.38 zapustile delovno mesto. »V zadnjih enajstih letih smo si priborile le pol plačane ure, kar je manj kot tri minute na leto. Če bo napredek tako hiter, bomo za enakovredno plačilo morale čakati še prihodnjih 52 let, do leta 2068,« piše na spletni strani Združenja za pravice žensk.

Ženske zaslužijo manj kot ribiči

Islandke si ne delajo utvar, da bo zakonodaja takoj popravila krivice.

Uravnoteženost tako imenovanih maskulinih in femininih vrednot je nujna za trajnostno gospodarstvo. Podjetje, če želi biti konkurenčno, mora razmišljati o spolno uravnoteženem timu.

Ne nazadnje so pred leti nekatere že izkusile ostre zobe enakopravnosti. Leta 2013 je Jófríður Hanna Sigfúsdóttir v službi vložila pritožbo, da so njeni moški kolegi za isto delo plačni razred višje. Odbor je odločil v njeno korist, občina pa je plače moškim kolegom znižala na njeno. Islandski časnik je pisal, da je šla Sigfúsdóttirjeva domov v solzah, saj nikoli ni želela, da bi kolegom znižali plače. Pravni strokovnjaki pa so že takrat opozarjali, da bi sprejetje zakona lahko privedlo do zniževanja plač. Tega se zavedata tudi sogovornici. Težava je, da zakonodaja ne določa, kaj pomeni »pošteno enakovredno plačilo«, zato podjetje lahko zniža plačo in tako zadosti standardom. »To pomeni, da lahko vse enako slabo plača,« razlaga Brynhildur Heiðar - og Ómarsdóttir. Pravi tudi, da so največja težava glede neenakosti plačil, slabše plačani poklici, ki so večinoma ženski – učiteljice, negovalke, vzgojiteljice v vrtcu. »Ženske v teh poklicih so plačane precej manj kot njihovi kolegi ribiči, finančniki ali gradbinci,« razlaga Brynhildur Heiðar - og Ómarsdóttir.

Pomenljivo je, da se je Islandija odločila enako plačilo zahtevati z zakonodajo ne le zato, ker so želeli odpraviti plačilne razlike med spoloma, ampak ker so se ženske dolgo bojevale, da bi podjetja zaposlovala več žensk. »Nič ni pomagalo, zato smo konec leta 2011 sprejeli zakonodajo, ki določa, da mora biti v upravnih odborih družb najmanj 40 odstotkov žensk. Pred sprejetjem zakonodaje je bilo v nadzornih svetih tri odstotke žensk, zdaj jih je nekoliko več, a še zdaleč ne 40 odstotkov,« pravi Brynhildur Heiðar - og Ómarsdóttir.

ženska glava glavobol bolezen ljudje | Author: Pixabay Pixabay

»Maskuline vrednote« zamajale gospodarstvo

Kako se počutijo ženske po sprejetju zakonodaje?

Halla Tómasdóttir, borka za pravice žensk: Podjetja in politika so želeli enakovrednost spolov doseči sami, a se ni izšlo, zato smo sprejeli zakonodajo.

»Ne še zmagoslavno, a gremo v pravo smer,« pravi Halla Tómasdóttir, tudi direktorica prvega ženskega podjetja Audur Capital, eno redkih, ki je pred desetimi leti preživelo finančno krizo. Večina Islandcev je bila zakonodaji naklonjena, 45 odstotkov direktorjev in višjih uradnikov ji je nasprotovalo, proti pa je bilo 21 odstotkov Islandcev, je pokazala raziskava islandskega podjetja Market and Media Research. Halla Tómasdóttir pojasnjuje, da se Islandci strinjajo o enakovrednem plačilu, se pa ne strinjajo nujno o korakih, kako to doseči. Morda bi morali pozorneje spremljati gospodarske kazalnike – enakovredno plačilo žensk in moških spodbuja gospodarstvo, poudarja: »Študija McKinseyja je pokazala, da bi do leta 2025, če bi ženske zaposlovali na enaka delovna mesta kot moške, globalni bruto nacionalni proizvod povečali za 28 trilijonov dolarjev. Vsaka država, ki želi spodbuditi svoje gospodarstvo, mora začeti naslavljati ženske in jim omogočiti enakost z moškimi. To pa je nemogoče doseči, če bodo ženske še vedno manj plačane kot moški.« Na pozitivne korelacije med ženskami na vodilnih položajih ali v vodstvenih timih in gospodarski krizi je v knjigi Boomerang pred leti opozoril tudi Michael Lewis, ki je o Islandiji zapisal, da so propad države zakuhali moški.

Halla Tómasdóttir na to tezo odgovarja, da ne gre za moške, ampak tako imenovane maskuline vrednote: »Maskuline vrednote so lahko tvegajoče in na Islandiji smo imeli pred kolapsom zelo močne maskuline vrednote – visoke bonuse, visoke plače, ki so povečevale tveganje, zato tudi nisem bila presenečena, ko smo zašli v težave. Verjamem, da je uravnoteženost maskulinih in femininih vrednot nujna za trajnostno gospodarstvo. Ne gre le za moške in ženske po spolu, ampak za tip vrednot, ki vladajo v gospodarstvu. Vsakdo, ki želi, da bi bilo njegovo podjetje konkurenčno, mora razmišljati o spolno uravnoteženem timu.«

Islandija izdala celo certifikat

Islandija, ki ima okoli 74.000 prebivalcev več kot slovenska prestolnica, je svetel primer naslavljanja enakosti plačil med spoloma. Ker je relativno majhna, je bila implementacija zakonodaje relativno preprosta, pravita sogovornici. Brynhildur Heiðar - og Ómarsdóttir je prepričana, da bi njenemu vzoru lahko sledile druge majhne države, tudi Slovenija. Islandija je namreč z zakonodajo vzpostavila enakovreden plačilni certifikat (Equal Pay Certification), ki ga izdaja Center za enakost spolov (Centre for Gender Equality). Certifikat, zasnovan na ISO enakovrednem plačnem sistemu (na Islandiji ga poznajo kot ÍST 85:2012), bo dostopen na trgu, pravi. »Vse o tem je pojasnjeno tudi v angleščini. To orodje lahko podjetjem, ki želijo zagotoviti enakovredno plačilo za moške in ženske, omogoči vpogled, kako to dosežejo. Učinkuje na celotno strukturo podjetja,« pojasnjuje Brynhildur Heiðar - og Ómarsdóttir. Da so male države lahko vzornice za druge države in podjetja – majhnost nam omogoča hitro implementacijo – pritrjuje tudi Halla Tómasdóttir. Jo pa skrbi, da bi nas morda lahko prehiteli celo Indija in Kitajska, »preprosto zato, ker gledajo dolgoročno, medtem ko smo v zahodnem svetu naravnani na razmišljanje v četrtletjih, ne desetletjih«.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.