Domov Ikonomija 05. Avgust 2017.

Drugi tir v letu in pol? Z Rusi (naj bi bilo) to mogoče

drugi tir
»Ruska kapelica je postala simbol prijateljstva ruskega in slovenskega naroda, simbol skupne težnje po miru, sodelovanja in prosperitete,« je sredi lanskega vročega poletja pod Vršičem ob Ruski kapelici dejal ruski predsednik Vladimir Putin.

Podobno sporočilo smo slišali prejšnji konec tedna ob 101. obletnici postavitve spomenika umrlim sinovom Rusije, vojnim ujetnikom, ki jih je med gradnjo ceste čez prelaz Vršič zasul snežni plaz.

Na slovesnosti, na kateri je bilo okoli 700 ljudi, je bil poleg našega ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca osrednji govornik tudi ruski minister za telekomunikacije in množične medije Nikolaj Nikiforov, ki je lansko Putinovo sporočilo osvežil in dejal, da je »kapelica tudi opomin za tiste, ki imajo preveč lahkoten odnos do problemov vojne in miru, za tiste, ki bi radi trgali že ustvarjene prijateljske vezi in sodelovanje. Za Slovenijo in Rusijo je kapelica postala simbol poglobljenega zaupanja in prijateljstva med našima narodoma in državama.«

putin | Author: Tomi Lombar Tomi Lombar

Tragičen dogodek v že zelo oddaljeni preteklosti je med velikim in malim narodom (seveda po številu prebivalcev) stkal nepretrgljivo vez, ki jo dandanes lepo ohranjajo politika, kultura in predvsem gospodarstvo. »Ruski trg v svetovnem merilu ne izgublja privlačnosti in perspektivnosti, zato na njem vidimo še veliko poslovnih priložnosti,« pravijo skoraj vsi slovenski podjetniki, ko smo jih za Svet kapitala vprašali o izkušnjah s sodelovanjem z Rusijo. A interes je obejestranski. Tudi Rusi vse bolj iščejo priložnosti za preboj in velik poslovni met na slovenskih tleh in seveda tudi širše, v jugovzhodni regiji. Pred meseci so prišli v Ljubljano. Z vlado so se pogovarjali o možnostih za sodelovanje. Pokazali so zanimanje za gradnjo drugega tira. A česa trdnejšega kot (praznih) obljub ni bilo. Prejšnji konec tedna, tik pred slovesnostjo pod Vršičem, so prišli drugič. Tokrat svojega obiska niso obešali na veliki zvon, čeprav bi utegnil prav ta obisk biti veliko bolj poslovno plodovit kot prejšnji.

Velika Rusija v mali Idriji

Zelo redki namreč vedo, da se je dan pred slovesnostjo pod Vršičem pri nas, natančneje v Idriji, na sedežu koncerna Kolektor, mudil predsednik uprave Ruskih železnic RZD International, Sergej Pavlov. Leta 1986 je diplomiral na leningrajskem inštitutu železniških transportnih inženirjev z nalogo Gradnja železnic, cestnih in tirnih objektov, leta 1999 pa z odliko tudi na akademiji narodnega gospodarstva pod vlado Ruske federacije.

Zunajtrgovinska menjava med Rusijo in Slovenijo se izrazito povečuje. Letos bomo presegli eno milijardo izvoza v Rusijo.

Novinarski kolegi iz Moskve pravijo, da ga ne le ruska, temveč tudi mednarodna strokovna javnost uvršča med velike strokovnjake in med tiste velike Ruse, s katerimi le redki dobijo priložnost za pogovor oziroma intervju. Je eden najvplivnejših Rusov, ki je bil natančno preverjen v Kremlju. Sergej Pavlov je s Kolektorjem Kolingom, tj. podjetjem, za katerega je izvedel preko srbskih gospodarstvenikov, podpisal pismo o nameri za skupno sodelovanje na trgu v jugovzhodni regiji. Ta regija Pavlovu ni neznanka, saj tesno sodeluje pri gradnji železniške infrastrukture s Srbijo, zaradi česar so ga sprejeli tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in drugi predstavniki srbskega političnega in gospodarskega vrha. Po besedah predsednika sosveta koncerna Kolektor, Stojana Petriča, naj bi bila potencialna vrednost poslov, ki bi jih lahko skupaj pridobili v jugovzhodni regiji, ocenjena na okoli milijardo evrov. A ocena posla ni edini motiv za sklepanje slovensko-ruskega sodelovanja; slovensko gradbeništvo bi na tak način lahko pridobilo veliko ruskega znanja, odličnih referenc in seveda veliko novih delovnih mest.

Železnice so izraz blaginje vsake države.

A nas je najprej zanimala vroča tema, drugi tir, za katerega mnogi, med njimi omenjeni Petrič, menijo, da je ne glede na različno razmišljanje v Sloveniji nujno potreben: » Na drugi tir se bo vezala avstrijska železnica, ki že gradi svojo povezavo. Nedolgo je generalni direktor avstrijskih železnic Andreas Matthäom dejal, da je Koper po količini tovora največja 'avstrijska« luka. To pomeni, da če v Sloveniji ne bomo pohiteli, se bo avstrijska železnica vezala na Trst, kar bi bila velika izguba za Slovenijo.«


INTERVJU: Sergej Pavlov, generalni direktor 
Ruskih železnic, RZD International

sergej pavlov | Author: Nejc Menart Nejc Menart

V Slovenijo niste prioriteno prišli zaradi dogodka pri Ruski kapelici, ampak zaradi posla. Lahko vaš prihod k nam razumemo, da Rusija v jugovzhodni regiji, na Balkanu, v Sloveniji, prepoznava čedalje več poslovnih priložnost?

Podjetje RZD International je podjetje, ki v sto odstotkih pripada ruskim železnicam. Zanj je ključen razvoj, ki ga lahko dosežemo s podajanjem na tuje trge. Zato sem danes na sedežu koncerna Kolektor. S sodelavci smo v Idrijo prišli zaradi preprostega razloga. Menim namreč, da železnica združuje države in ljudi. Naše podjetje, ki sodeluje z vodilnimi svetovnimi železniškimi podjetji, resnično vidi velik potencial v jugovzhodni regiji, še več: slovenske železnice so za nas velik izziv, zato smo pokazali veliko zanimanje in pripravljenost, da s svojim znanjem in tehnologijo pomagamo pri njihovem razvoju. Prepričan sem, da Slovenija kot razvita država potrebuje železnice, ki ustrezajo najvišjim tehnološkim standardom. Slednje lahko naše podjetje doseže le v poslovni sinergiji z dobrimi domačimi podjetji, kot je Kolektor, s katerim smo podpisali pogodbo o sodelovanju ne le za delo v Sloveniji, temveč tudi v drugih državah.

Si potemtakem lahko obetamo sodelovanje Rusov pri gradnji drugega tira?

Večkrat smo predstavili našo vizijo gradnje trase Divača–Koper. Prepričan sem, da bi to poglobilo odnose med Slovenijo in Rusijo, saj bi uspešno končan projekt lahko potencilano odprl vrata za številne druge skupne projekte.

Če bo Slovenija sprejela našo pomoč in z nami sklenila posel, vam obljubimo, da vam bomo zagotovili najbolj dovršeno tehnologijo na svetu na področju železniškega transporta. V ta namen smo začeli sodelovati tudi s podjetjem Riko, saj lahko le s konzorcijem dobrih podjetij ustvarimo dobre rezultate. Menim, da je partnerstvo zelo pomembno, če želimo ohraniti zunanjo trgovinsko menjavo med Rusijo in Slovenijo, o kateri je spregovoril slovenski politični in gospdarski vrh pa tudi ruski s predsednikom Putinom na čelu.

Ste se pred prihodom v Slovenijo pozanimali o stanju slovenske železniške infrasktrukture? Če da, kakšna je vaša ocena stanja?

V Idrijo smo prišli zaradi preprostega razloga. Železnica združuje države in ljudi.

Najprej bi poudaril, da so železnice izraz blaginje vsake države. V zadnjem času je v državah, kot so Hrvaška, Srbija in tudi Slovenija, stanje slabše. To je treba v državah, kjer se v času po krizi gospodarstvo spet prebuja, nujno popraviti. Hitro sem opazil, da železnice potrebujeo rekonstrukcijo in sodobno tehnologijo. Mi v zadnjem obdobju rekonstruiramo železnice v Srbiji, pri čemer smo pod ostrim nadzorom najboljših na svetu, to so Deutsche Bahn. V štirih letih, odkar poteka rekonstrukcija v Srbiji, nam Nemci niso izdali niti ene pripombe. Nedolgo nazaj izvoljeni srbski predsednik je naše delo v Srbiji komentiral z besedami, da delamo kot brezhibna švicarska ura. Za nas je to velik poklon, ki nam nalaga odgovornost, da delamo dobro še naprej.

Nekoč so najrazvitejše države gradile tri- ali štiripasovne ceste. Zdaj že dolgo ni več tako. Kakšen je trenuten trend razvoja mobilne infrastrukture in kakšen je delež železniškega, ladijskega in letalskega transporta?

V Rusiji je kar 80 odstotkov tovornega in kar 60 odstotkov potniškega prometa na železnicah. V Rusiji so seveda povsem drugačne razdalje. Denimo z enega konca na drug konec Rusije z letalom potrebujemo več kot devet ur. Od Moskve do Vladivostoka potrebujemo z vlakom šest dni. Poleg tega nas na železnice sili ekonomija energije, možnost večje prometne varnosti, saj so na cestah tovornjaki, ki vsak dan pomenijo veliko nevarnost, in pa seveda ekologija. Elektrificiran železniški promet je čista oblika prometa in je ekološko bolj sprejemljiv od drugih oblik prometa. Za potnike pa je potovanje z vlaki udobno. Ta trend je opazen po vsem svetu.

Kaj pričakujete od svojih poslovnih partnerjev? Kakšne kvalitete morajo imeti, da boste lahko skupaj uspešno sklenili vse začrtane posle?

Z novimi partnerji vedno začnemo postopoma. Šele skupne izkušnje nam pokažejo, ali bomo z novimi partnerji lahko razvili dolgoročno sodelovanje. Prepričan sem, da sem prišel v okolje, ki se tega zelo dobro zaveda, saj imajo Kolektor in druga slovenska podjetja, s katerimi nameravamo sodelovati, odlične reference in bogate poslovne izkušnje.

Vem, da ste v naglici, a dovolite še eno vprašanje. Koliko časa v Rusiji gradite približno 30 kilometrov dolg železniški tir?

Približno eno leto in pol.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.