Domov Ikonomija 07. Februar 2018.

Digitalni svet spreminja tudi dobavo elektrike

prihodnost tehnologija iot digitalizacija napredek izum
© Pixabay
Povpraševanje po elektriki je vse večje, poraba v svetu se bo po napovedih do leta 2040 podvojila. Že do leta 2020 bodo naprave bolj povezane kot ljudje.

Direktor Schneider Electric Slovenija Srečko Bezjak meni, da naši dosedanji energetski sistemi ne zadostujejo več za rastoče povpraševanje po električni energiji. Izzivov pa je še več, od tega, da možnosti za povečanje energetske učinkovitosti še niso v celoti izkoriščene, do tega, da bo okoli 70 odstotkov novih elektrarn do leta 2040 na obnovljive vire, ki zahtevajo drugačne distribucijske sisteme.

»Vsi ti trendi zahtevajo nov pristop k elektrodistribucijskim sistemom in vodijo do ene nespremenljive resnice: razvijati moramo enakomerno porazdelitev virov električne energije,« pravi Bezjak, a dodaja, da se je v zadnjih letih veliko premaknilo naprej pri razpršenih virih elektrike, decentraliziranih omrežjih, obnovljivih virih in pametnih omrežjih. Dosedanji sistemi spremljanja porabe energije pa ne zmorejo več obravnave te dinamične in večstranske narave sodobnih potrošnikov. »Če se ne spremenimo v razmišljanju, če se ne poglobimo v filozofijo, kako zgradbe delujejo od znotraj, razvoj optimizacije porabe električne energije ne more doseči svojega polnega potenciala,« dodaja Bezjak.

S čim se ukvarja Schneider Electric Slovenija?

Predvsem z rešitvami na področju elektroenergetike, avtomatizacije zgradb in podatkovnih centrov. Naša usmeritev ni prodaja komponent, ampak prodaja rešitev.

Če pametno opremite dve ali tri hiše, bodo imeli koristi le stanovalci v njih. Če povežete vse stavbe, dodate v analizo podatke o elektriki, toploti, vodi in prometu, pa ima korist lahko celotna družba. Bolj so naprave povezane med seboj, učinkovitejše lahko postane njihovo delovanje.

Zdaj se viri krčijo na vseh področjih. To se pozna tudi v industriji, kjer zmanjšujejo vzdrževanje na minimum ali ga predajo zunanjim izvajalcem. V vseh teh primerih je ljudi treba nadomestiti z elektronskim nadzorom. Nekdo sicer mora ostati v podjetju in tega človeka je treba kar najbolj opremiti, da je ažuren in se lahko pravilno odloča v kritičnih razmerah. Treba mu je dati pravo orodje in Schneider Electric s platformo EcoStruxture omogoča, da se kakovost vzdrževanja ne zmanjša kljub manjšemu številu ljudi.

Druga stvar je zmanjšanje stroškov na enoto proizvodnje. Imamo konkurente z vzhoda, kjer je delovna sila precej cenejša. Na to raven moramo priti z avtomatizacijo proizvodnje, ne z zniževanjem plač. Najpomembneje pa je, da ko zmanjšujemo stroške na enoto proizvoda, ni treba odpuščati. Največ lahko prihranimo z učinkovitejšo rabo energije, tako energentov in elektrike kot pare, vode, stisnjenega zraka in drugega. Tako podjetje prihrani, poleg tega pa veliko pripomore k varovanju okolja. Prav temu je namenjena naša EcoStruxture platforma.

prihodnost tehnologija iot digitalizacija napredek izum | Author: Pixabay Pixabay

Za ta sistem je nujna povezljivost naprav, zbiranje podatkov, analiza in uporaba.

Samo v tem primeru je mogoče doseči optimalne prihranke. V Ljubljani je več 10.000 stavb, če pametno opremite dve ali tri, bodo imeli koristi le prebivalci v njih. Če povežete vse stavbe, ob tem pa podatkom o porabi elektrike dodate še podatke o distribuciji toplote, vode in podatke o prometu pa ima koristi vsa družba. Digitalizacija zelo vpliva na svet in enako tudi na stavbe in v njih vgrajene naprave. Bolj se naprave povežejo med seboj, bolj optimizirane lahko postanejo.

Digitalizacija je prihodnost distribucije električne energije. Kaj pa lahko storimo danes?

Vgrajujte naprave, ki jih je mogoče povezati s sistemom za upravljanje porabe energije in imajo posodobitve v realnem času. Z uporabo analitike, aplikacij, programske opreme in storitev, ki so na voljo zdaj, lahko poiščete načine za večjo učinkovitost, povečate učinkovitost s predlogi samega sistema, izboljšate varnost in znižate stroške.

Kako je mogoče povezati podatke o dobavi in porabi vode?

Če bi zgolj zmanjšali kraje vode, bi bilo to že veliko. Druga stvar so izgube v sistemih. Ko postavimo točke s tipali pretoka vode, lahko ugotovimo, kje so težave. Tu pridejo na vrsto hidravlični preračuni, pritiski in tako naprej. Tako lahko zelo natančno določimo, kje izgubljamo vodo. Kar je v vodi pritisk, je pri elektriki napetost, voda je kot električni tok, pretok vode pa je pri elektriki moč. Sistem za vodo je zelo preprost. Za ogrevanje je sistem bolj zapleten, poleg pritiska in pretoka je treba spremljati še temperaturo. Vse to se vgrajuje v načela pametnih mest. Tako kot načelo, da noben sistem ne sme zmanjšati udobja ljudi. V Schneider Electricu to spremljamo z moduli Aquis za distribucijo vode in Termis za distribucijo toplotne energije.

V mestih je tudi promet eden od glavnih izzivov.

Veliko možnosti imamo, tako na področju vozil kot v prometu.

Podatkovni centri porabijo deset odstotkov elektrike, do leta 2040 se bo njihova poraba podvojila. Poleg tega morajo imeti strežniki ves čas polno napajanje, zato so vsi sistemi podvojeni. Brez pametnega sistema bo to velika težava.

V New Yorku stane uporaba predora pod morjem 70 dolarjev, parkirišče zunaj centra 12 dolarjev na dan in metro štiri dolarje. To so rešitve, ki vplivajo na odločitev uporabnikov: v center z avtomobilom ali javnim prevozom? Dokler bo pri nas pot z vlakom od Maribora do Ljubljane trajala 2,5 ure, je to fiktiven javni prevoz. Železnico so delali še v času, ko niso imeli prave tehnologije za gradnjo predorov. Sodobno železnico bi lahko uredili takrat, ko smo gradili avtoceste, ne bi bilo tako drago. Zdaj bi se pripeljali od središča Ljubljane do središča Maribora v 35 minutah. Kdo bi se še vozil z avtomobilom? V Franciji se kolegi s TGV vsak dan vozijo iz Pariza v Grenoble. Vožnja traja dve uri in pol, na vlaku je na voljo spletna povezava in tako omogočeno delo kot v pisarni. V prometu je veliko možnosti za varovanje okolja. Veliko se ukvarjamo tudi z razvojem električnih vozil, a je še nekaj omejitev. Največja težava bi bila, če bi hoteli v električni avtomobil v istem času spraviti toliko elektrike, kot ima energije rezervoar bencina. Za to bi potrebovali v ozadju večjo elektrarno. Nekaj rešitev nastaja tudi za to. Ko bo več električnih avtomobilov, bo lastnik tistega, ki mora biti hitro napolnjen, plačal več, uporabil pa tudi baterijo avtomobilov, ki se lahko polnijo dlje. Brez pametnega omrežja tudi to ne bo mogoče.

srečko bezjak | Author: Srečko Bezjak Srečko Bezjak

Kako zagotoviti razpršenost virov energije ob nasprotovanju vsem projektom?

Dejstvo je, da se v Sloveniji pojavljajo nasprotovanja pri vseh energetskih objektih, naj gre za vetrnice ali hidroelektrarne. Gotovo je z vsakim energetskim objektom delno okrnjena tudi narava, toda treba se bo vprašati, kakšne so alternative. Trend proizvodnje električne energije je jasen, čedalje večjo vlogo morajo imeti obnovljivi viri energije. Kako se spopasti s tako imenovanim fenomenom »samo ne na mojem dvorišču«, je zelo zahtevno vprašanje, s katerim se ukvarjajo po vsem svetu. Menim, da rešitev ne more biti kratkoročna, temveč jo je treba doseči predvsem z izobraževanjem prebivalstva o pomenu zelene energije. Vsak posameznik se mora zavedati, da nas lahko zelena energija obvaruje pred nadaljnjim podnebnim segrevanjem, hkrati pa se mora vsak posameznik tudi vprašati, kaj za Slovenijo kot državo pomeni energetska samozadostnost. So državljani pripravljeni plačevati precej dražjo elektriko kot zdaj, če bomo odvisni od uvoza elektrike? Tudi naše gospodarstvo se mora vprašati, ali bo lahko še naprej konkurenčno ob višjih cenah energije.

Zdaj se nekateri grejejo z elektriko, ker je to cenovno ugodno.

Očitno je elektrika prepoceni, saj ljudje še niso pripravljeni varčevati. Primer: v termoelektrarni s kurjenjem premoga ustvarjajo toploto, da uparijo vodo, ki žene turbine. Vse to dela s 40-odstotno učinkovitostjo. Tisti, ki se grejejo na elektriko, jo po vseh izgubah pri prenosu in transformaciji, spet spreminjajo v toploto. Res je, da je električni grelec eden redkih električnih strojev s stoodstotnim izkoristkom. Toda, če pogledamo širše od proizvodnje do porabe, pa to ni več tako.

So pametni sistemi vodenja omenjeni v energetskem konceptu?

Imamo zelo dobre strokovnjake, ki pa se jih žal velikokrat ne sliši. Pametni števec je na koncu verige, saj pove porabo posamezne točke v sistemu. Dodati je treba strele, preobremenitev, pretoke, moč, možnost vpliva na porabo posameznih porabnikov ... Za kompleksno in učinkovito rešitev moramo imeti povezljive tudi vse druge elemente v elektroenergetskem omrežju. Od tega pa smo še zelo oddaljeni, tudi v konceptu.

Za zbiranje in obdelavo podatkov je nujen tudi dovolj velik podatkovni center. Ti so čedalje večji porabniki elektrike.

Podatkovni centri danes porabijo deset odstotkov vse proizvedene elektrike, do leta 2040 se bo poraba podvojila. Več ko bo avtomatizacije, več strežnikov bomo potrebovali. Ti poleg tega potrebujejo popolno napajanje v vsakem trenutku, zato se ves sistem podvaja in vse je povezljivo na vse mogoče načine. Nova stvar so virtualni strežniki oziroma to, da posamezni strežnik dela z 90 odstotki moči, podatke pa se razdeli na virtualne particije. Tako en strežnik nadomešča več drugih, ki so tradicionalno delali z 20 odstotki moči. Drugi, nadomestni strežnik, pa je zgolj v pripravljenosti. Tudi tako je mogoče varčevati z energijo. Podatkovni centri proizvajajo zelo veliko odvečne toplote. Za njeno izkoriščanje še ni pravih stimulacij, a bo treba tudi na tem področju narediti korak naprej.

Schneider Electric je med najbolj zaželenimi delodajalci, prejel je tudi že več nagrad.

Zagnali smo kampanjo Pripeljimo elektriko v vsak dom, saj je 1,3 milijarde ljudi na svetu brez dostopa do elektrike, še ena milijarda pa jih ima omejen dostop. Schneider Electric zato ustanavlja strokovne šole predvsem v tretjem svetu, največ v Afriki in Aziji, da bi lahko tako prek lokalnih strokovnjakov zagotovili pokritost terena z električnim omrežjem in s tem izboljšali dostopnost lokalnega prebivalstva do električne energije. Poleg tega je Schneider pobudnik in eden od ustanoviteljev svetovnega gibanja Diversity campaign. Slovenija je dvajseta država podpisnica te konvencije. Sicer pa smo že nekaj let zapored med najbolj zaželenimi delodajalci v svetovnem merilu po statistiki družbenega omrežja linkedin.

Kakšne uporabne rešitve za upravljanje energije ste dobili od študentov?

To je mednarodni študentski natečaj Go Green in the City. Vsakoletni natečaj je namenjen študentom inženirstva in poslovanja, ki promovira inovativne energetske rešitve pametnih mest. Natečaj vsako leto privabi več študentskih ekip, kar kaže, da si mladi želijo spoznati Schneider Electric, njihovo znanje in inovativno kulturo, medtem ko se ukvarjajo z njihovimi poslovnimi načrti. Pri tem dobijo priložnost, da srečajo strokovnjake in pridobijo karierne nasvete. Leta 2016 se je prijavilo 16.466 sodelujočih iz 180 držav. Na natečaju je zmagala ekipa z Univerze uporabnih znanosti iz Aachna, ki je predstavila inovativno brezžično rešitev za preskrbo ruralnih področij s čisto energijo po nizkih stroških.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.