Domov Ikonomija 21. Marec 2017.

Digitalizacija v kmetijstvu padla na plodna tla

kmetijstvo
© Shutterstock
Digitalizacija se širi na vsa področja, tudi v kmetijstvo, kjer ta trend, znan kot precizno kmetijstvo, spreminja način kmetovanja. Primere sodobnih praks, ki jih uporabljajo predvsem na velikih posestvih, imamo tudi v Sloveniji.

Samovozeči traktor ni fikcija. V ZDA se vozi po poljih koruze in soje, pomaga pri kmetijskih opravilih, poleg tega zbira kopico podatkov, meri denimo vlažnost tal in locira plevel in škodljivce, nato jih kombinira z vremenskimi podatki in satelitsko sliko, s čimer kmetom pomaga do boljših odločitev – kdaj gnojiti in kje, kdaj pobrati pridelek, kdaj zalivati … Najnaprednejši poleg samovozečih traktorjev zaposlujejo brezpilotne letalnike, drone. Ti so na delu na posestvu Ryana Kundeja v kalifornijski dolini Sonoma, pa tudi v Perutnini Ptuj Agro.

Večji donos, manj tveganj

Razlogi za informatizacijo oziroma digitalizacijo so povsod enaki, pravi Andrej Mertelj, direktor Datalaba, podjetja, ki je razvilo informacijski poslovni sistem Pantheon Farming za upravljanje kmetij: »Zmanjševanje tveganj, večja predvidljivost, boljša uporaba virov, manjša poraba materiala, večji donos.«

Kunde pravi, da mu droni (bolje opremljeni stanejo okoli tisoč dolarjev) pomagajo locirati vrsto trsov, na katerih je grozdje že zrelo, saj to na 748 hektarjih, ki se raztezajo po dolini, na gričih in tudi pod vznožjem gora, ne dozori povsod hkrati. Poleg tega s ptičje perspektive lahko sledi vegetacijskemu indeksu rastline, prej na posameznem trsu opazi bolezenske znake. Zaradi drona nihče ni izgubil dela, zanj pa je uporaben kot platforma zbiranja fotografij o dogajanju v vinogradu, pravi. Drone, katerih tržno vrednost v kmetijstvu je revizijska hiša Pricewaterhouse Coopers (PwC) ocenila na 32 milijard dolarjev, uporabljajo tudi v poljedelski proizvodnji Perutnine Ptuj. »Uporabljamo jih za pregledovanje posevkov. Pri pregledih prek slike in zemljepisnih koordinat opazujemo zdravstveno stanje posevkov, pojav škodljivcev, prizadetost zaradi vremenskih ujm,« razlaga direktor Perutnine Ptuj Agro iz Skupine Perutnina Ptuj Franc Veršič. Da bodo zaradi naštetih prednosti droni v prihodnosti imeli še večji vpliv v kmetijstvu, pritrjuje tehnolog v Panviti Boštjan Ferenčak. V Panviti ga sicer še ne uporabljajo, razen pri enem projektu, ki ga izvajajo še z dvema zunanjima partnerjema.

kmetijstvo | Author: Tadej Regent Tadej Regent

Z napredno tehnologijo lahko sledimo škodljivcem še drugače. Damijan Vrtin, kmetovalec in svetovalec za kmetijstvo in živinorejo na novomeškem kmetijskem zavodu, je v sklopu pilotnega projekta škodljivce lovil s pomočjo vremenske postaje, ki jo je postavil v vinograd, in elektronskimi pastmi. »Imel sem koruzno veščo, ki smo jo na vabo privabili s feromonom,« razlaga. Na podlagi posnetkov štirih kamer, ki so periodično fotografirale, je sistem izračunal število škodljivcev, on pa se je lahko še pred odhodom na njivo glede izplena ulova škodljivcev odločil, kakšno zaščito bo uporabil.

Pri sodobnem kmetovanju so dobrodošle tudi vremenske postaje, ki merijo vlago v tleh in sporočajo, kdaj je potrebno zalivanje in kje. Namestitev teh načrtujejo v 65-hektarskem nasadu Monterosso na Hrvaškem, na katerem je 14 tisoč oljk, 30 tisoč trsov vinske trte, dva tisoč češenj, 600 fig in 650 mandljevcev, saj lahko podatke odčitajo na daljavo, pravi vodja prodaje Slaven Deležen. V dron, ki bi letal nad vinogradom, meril vsebnost sladkorja v grozdju, določal, kdaj je najbolje trgati posamezno sorto, kot se dogaja v ZDA, pa še ne verjame. Pritrjuje mu vinar Nejc Tomažič, ki pravi, da imajo nekaj napredne tehnologije tudi na posestvu Jermann v Italiji. Na vprašanje, ali je sam razmišljal, da bi za zbiranje podatkov s ptičje perspektive zaposlil dron, pa odgovarja, da so premajhni in da je to velik strošek.

Optimizirana pridelava hrane v spreminjajočem se podnebju

Tehnologija naj bi prispevala k boljšemu upravljanju v spreminjajočem se podnebju, ki naj bi otežilo pridelovanje hrane. Če je verjeti projekcijam, bo do leta 2050 treba nahraniti 9 milijard ljudi, ki bodo potrebovali 70 odstotkov več hrane, kot je danes pridelamo.

dron kmetijstvo | Author: Reuters Reuters

Zdi se, da so te napovedi v ZDA vzeli resno, in v strahu pred nepredvidljivo naravo nekateri kmetje uporabljajo tehnologijo, ki jim postreže s podatki, na podlagi katerih se odločajo celo, kdaj sejati in kdaj žeti. Vendar Mertelj pravi, da datum žetve in druga kmetijska priporočila, na primer ledeni možje, niso nič drugega kot v folkloro zapakirana statistika, ki so jo naši predniki skozi leta ponotranjili, ne vedoč, da v bistvu uporabljajo danes moderni pojem big data. Pritrjuje pa, da se razmere bistveno spreminjajo: »Nove kulture, spremembe vremenskih vzorcev ter prvič v zgodovini človeštva dejanska možnost pridobivanja kakovostnih podatkov iz kmetijskih operacij nam omogočajo, da sami na ravni svoje kmetije delamo statistiko. In če opazimo, da so temperature zemlje več let zapored z 80-odstotno verjetnostjo nad mejno vrednostjo teden prej, lahko to izkoristimo in sadimo prej ter tako povečamo donos pridelka.« Poudarja, da gre pri tem za verjetnost: »Ni rečeno, da nam kultura ne bo nikoli pomrznila. Toda 80-odstotna verjetnost v običajnem svetu zadošča, da neki podatek uporabimo in izkoristimo. Če pa gre z vremenom narobe, lahko pomanjkljivo klitje zaznamo z oddaljeno diagnostiko – z droni in sateliti – in hitro ukrepamo ter tako zmanjšamo izgubo v preostalih 20 odstotkih.«

Digitalizacija tudi v živinoreji

Precizno kmetijstvo, ki povezuje podatke z avtomatizacijo, uvajajo tudi na posameznih kmetijskih posestvih pri nas. V Panviti so v fazi posodabljanja strojnega parka in vsak nov traktor, kombajn ali priključek ima opremo, ki omogoča precizno kmetovanje. »Cilj preciznega kmetovanja je, da je na delu njive, kjer je potencial za povečanje pridelka, več gnojila, na delu, kjer tega potenciala ni, pa je odmerek gnojila manjši. Brez te tehnologije gnojimo z enako količino gnojila na celotni njivi in potem se zgodi, da na delu njive, kjer je večji potencial, primanjkuje hranil, na drugem delu pa lahko imamo presežek,« razlaga Boštjan Ferenčak, tehnolog v Panviti, kjer so se uvajanja preciznega kmetovanja lotili že pred leti z vzorčenjem tal s pomočjo GPS. Na neki površini so vzeli vzorce na 50 mestih in zapisali koordinate, ponovno vzorčenje so na istih točkah opravili čez dve leti. »Tako lahko bolj natančno spremljamo gibanje založenosti tal s hranili, kot če vedno znova vzorčimo po naključnem vzorcu,« pojasnjuje in dodaja, da z napredno tehnologijo delno znižajo stroške za gnojila in povečajo pridelek. To pa ugodno vpliva tudi na okolje v smislu manjšega izpiranja hranil v tleh, pravi.

kmetiijstvo | Author: Igor Mali Igor Mali

Informatizacijo kot temelj za poznejšo digitalizacijo so pred desetimi leti začeli uvajati tudi v poljedelski proizvodnji Perutnine Ptuj. Sprva so si jo predstavljali precej enostavno, a se je izkazala za izziv, predvsem »s kakšnim programskim okoljem povezati razpoložljivo opremo v smiselno delujočo podporo primarni poljedelski dejavnosti«, se spominja Veršič. Testirali so ameriške in evropske podporne sisteme, nazadnje pa ugotovili, da bo treba razviti lastno programsko platformo, ki lahko sledi spremembam v slovenskem kmetijstvu. »Spremembo poslovnega modela smo uvajali premišljeno in postopoma,« poudarja. »Z informatizacijo smo digitalizirali vse faze poljedelskih procesov, začenši s spremembo obdelave, kjer z zmanjšanjem invazivnih postopkov obdelave tal razvijamo aerobno mikrofloro v tleh, večamo kapacitete za vlago in izboljšujemo gospodarjenje s hranili.« V sklopu preciznega kmetijstva so med drugim z enakimi hektarskimi odmerki gnojil povečali hektarske donose za 10 odstotkov, 8 odstotkov so prihranili pri semenu, izgube pri žetvi zmanjšali za 2 odstotka, za 10 odstotkov so zmanjšali tudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev. »Samo žetev določimo ročno, nadzor kakovostnih parametrov žetvenih produktov pa že spremlja digitalna podpora žetvenih naprav,« pojasnjuje.

Prav tako se digitalizacija neustavljivo uveljavlja v živinoreji, kjer je dober pripomoček zlasti za doseganje in spremljanje rezultatov reje, pravi direktor Panvite Agromerkurja Tomaž Kovačič. »V živinoreji uporabljamo napredne tehnologije predvsem pri zagotavljanju ugodnih mikroklimatskih razmer, pa tudi za spremljanje reje po parametrih, kot so teža, prirast, konzumacija in poraba hrane in vode ter počutje živali.« Marsikatera reja je opremljena z oddaljenim nadzorom, pri čemer uporabljajo video nadzor in prenos alarmnega signala ob morebitnih napakah ali izpadu električne energije.

Slovenski sistem na 250 kmetijah po svetu

V pomoč pri kmetovanju so informacijski poslovni sistemi. Eden teh je Pantheon Farming, izdelek slovenskega Datalaba, ki si je na največjem evropskem tekmovanju za podjetja na področju inovacij prislužilo nagrado za inovativnost.

Po Mertljevih besedah je s programom mogoče obvladovati vse vidike kmetijskega poslovanja, od reje živali do vzgoje poljščin in sadja, uporabe virov, načrtovanja zalog in finančnega spremljanja. Uporablja ga 250 kmetij po svetu. »Sistem kmetu ali upravljavcu kmetije omogoča optimalno načrtovanje in spremljanje lastne cene, optimizacijo procesov in odpravo prostega teka. Z naprednimi mehanizmi in povratnimi zankami – recimo mešanje krmnih obrokov ob spremljanju prirasta ali z vključevanjem vremena in satelitskih slik optimalnega gnojenja ali škropljenja – omogoča donosnejšo in pogosto tudi precej bolj ekološko pridelavo. Namesto vodenja po občutku omogoča vodenje na podlagi numeričnih kvantifikacij,« niza prednosti sistema.

Omenjeni sistem uporabljajo v Ukrajini, Romuniji, na Poljskem, v Srbiji in nekaj celo v Sloveniji. Med uporabniki je tudi Vrtin, ki s sistemom nadzoruje vsa dela na 10 hektarjih kmetije in vinograda, prav tako z njim spremlja poslovanje kmetije, izdajanje računov, davčno blagajno. »V evidenci vodim stroške materiala, kdaj sem oral in gnojil,« našteva nekaj prednosti. Navdušen je tudi nad aplikacijo za pametno kmetovanje, ki jo lahko uporablja prek pametnega telefona ali tabličnega računalnika: »Že ob oranju lahko v sistem vnašam podatke.« Dodaja, da je na začetku zamudno, tudi zato, ker je treba vedeti, kaj potrebuješ, da lahko program učinkovito uporabljaš. »Če hočeš načrtovati optimalno izrabo traktorja ali na primer optimizacijo premikov za prihranek goriva, je treba vpisati vse traktorje in določiti vse poljščine,« dodaja Mertelj.

 | Author: Tadej Regent Tadej Regent

Program je v službi tudi na posestvu Monterosso, ki ga upravlja podjetje ORE, investiranje in upravljanje naložb, iz Ljubljane. Deležen pravi, da so se za digitalizacijo odločili, ker je nasad na Hrvaškem v slovenskem lastništvu, s pomočjo programa pa so želeli nadzirati stroške in opravljena dela na oddaljeni lokaciji. Slednje se je izkazalo za zelo učinkovito, saj se ni treba nenehno voziti sem ter tja. »Imamo vpogled v vse stroške in procese, ki se dogajajo v podjetju. Posledično pa je lažje sprejemati pomembne odločitve.« Ne predstavlja si več, kako bi posestvo vodili, če bi vse popisovali ročno: »To pomeni, da bi se vrnili v leto 1980, ko ni bilo računalnikov, in bi za eno analizo, ki jo danes naredimo v petih minutah, porabili tri tedne.«

»Oprema ni strošek, ampak naložba«

Računalniška oprema, satelitska navigacija in informatizacija postopkov v kmetijskih procesih so dobrodošle tudi, ker razbremenijo človeka težkega dela in skrajšajo birokratsko delo, kljub temu pa je delež kmetov, ki bi se odločili za digitalizacijo, majhen. Delni razlog za to so cena digitalne opreme in obratovalni stroški. »To so robni pogoji za odločitev, katera ekonomija obsega je potrebna za racionalno rabo te opreme. Kmetije, ki imajo klasičen kolobar in so po velikosti pod slovenskim povprečjem, bodo težko ekonomsko upravičile nakup in uporabo. Za večje in intenzivnejše kmetije pa lahko trdim, da oprema ni strošek, ampak naložba,« pravi Veršič. Po Mertljevih besedah se uporaba sistema Farm Resource Planning najbolj splača na obdelovalnih površinah, večjih od 100 hektarjev, oziroma v živinoreji, če je čreda krav večja od 100 glav. »Takih kmetij pa je v Sloveniji malo,« dodaja. Deležen meni, da je danes digitalizacija nujna tudi na manjših posestvih. Bi pa bila odločitev za nakup informacijskega sistema za kmetije veliko lažja, če bi »slovenska kmetijska gospodarstva prepoznala vrednost kolektivnih naložb. V tem primeru bi lažje zagotavljali potrebne obsege za racionalno rabo 'mehanizacije'«, pravi Veršič.

Slovenija je, če pogledamo napredek v kmetijstvu z zadnjih desetih letih, veliko vlagala v napredne tehnologije in nekaj časa celo vodila v digitalizaciji z rešitvami, ki so še danes v svetovnem vrhu – na primer digitalni register polj, goveda. Vendar je po začetnem zagonu očitno zmanjkalo volje in počasi že zaostajamo za drugimi državami, ugotavlja Mertelj.

Kmet kljub tehnologiji nenadomestljiv

Z digitalizacijo, ki gre z roko v roki tudi z robotizacijo, pa se nehote prikrade strah pred izgubo delovnih mest. Roboti namreč že delajo na kmetijah. Pletje solate je eno prvih opravil, kjer se strošek dela zdaj ujema s stroškom človeškega dela, pravi raziskava Lux Research. Splošno gledano so stroški zaposlitve robota v kmetijstvu za zdaj še previsoki, da bi jih zamenjali za delavce v nasadih z nizkimi vrednostmi, kar pa ne pomeni, da razvoj ne gre v to smer. Francoski izumitelj Christophe Millot je ustvaril avtonomnega robota Wall-Yeja, ki pomaga obrezovati trto in pobirati grozdje v vinogradih. Bosch, nemško podjetje, znano po beli tehniki, je izdelalo robota, ki plevel odstranjuje veliko hitreje kot človek ali pesticid – 120 plev izpuli v eni minuti. Zagonsko podjetje Abundant Robotics razvija robota, ki bo obral eno jabolko na sekundo, piše Business Insider.

les robot | Author: Pexels Pexels

Nov robotski sistem Prospera s pomočjo kamer in senzorjev opazi škodljivce in locira napadeno rastlino, preden se kmetovalcu sploh sanja, kaj se dogaja na njivi, podatke s koordinatami pa mu pošlje na pametni telefon prek aplikacije. Če se bo izkazal za uspešnega, bo službo dobil tudi robot pastir, ki ga je razvil center za robotiko na sydneyjski univerzi. Slednji je sicer še v testni fazi, BBC pa poroča, da se krave nanj dobro odzivajo. Tako se lahko z napredkom tehnologije zgodi, kot je nedavno na blogu zapisal nekdanji grški finančni minister Yanis Varoufakis, kjer je problematiziral tudi davek na robote, da bo v kratkem Kena, ki na kmetiji upravlja kombajn, nadomestil robot Nexus, ki lahko delo opravlja dlje, v vsakem vremenu, nima bolniške, odmora za malico, počitnic …

Slovenija v nasprotju z ZDA, Avstralijo in drugimi državami nima velikih kmetij, kjer bi bilo treba za delo zaposliti robote, poleg tega je 80 odstotkov površin pri nas težjih za kmetovanje. »V svetu obstajajo velike kmetije, kjer bi tovrstna tehnika pri marsičem lahko zamenjala človeško roko, čeprav ne v celoti,« razmišlja Vrtin. Se pa v digitalnem kmetijstvu pojavljajo potrebe po drugačnih znanjih in veščinah. »Klasičnih fizičnih delovnih mest ni več. Delovno okolje so ergonomsko oblikovani in klimatsko ohlajeni sodobni traktorji. S tem je tudi kmetijstvo vstopilo v obdobje, ko bo vseživljenjsko izobraževanje prinašalo konkurenčno prednost in dvigovalo kakovost življenja,« dodaja Veršič.

Da bi lahko kmetijstvo povsem robotizirali in kmeta nadomestili z robotom, kot velikokrat pišejo futuristi, je skeptičen tudi Deležen. Niti si ne predstavlja, da bi roboti v nasadu opravili delo tako dobro kot človek in vzgojili visokokakovostne produkte. »Roboti bodo morda pripomogli h gojenju industrijskih izdelkov nižje kakovosti,« razmišlja sogovornik in dodaja, da se bodo tudi za tovrstno hrano našli kupci. Vendar zdravih produktov brez človeka ni, poudarja. Da se ne morejo zanašati samo na podatke, zbrane s tehnologijo, ki jo uporabljajo za različne namene, pritrjuje tudi Kunde: »Potrebno je človeško oko, saj opazi stvari, ki jih tehnologija ne. Poleg tega pa se lahko le človek na podlagi izkušenj odloči za naslednji korak.«

»Trenutno vidimo precizno kmetovanje kot orodje, ki je na voljo, da se bistveno bolj natančnost lotimo kmetovanja, da bolje izkoristimo vire, ne pa kot orodje, ki bo zamenjalo delovno silo,« pravi Ferenčak.


monsanto | Author: Arhiv podjetja Arhiv podjetja

Dobičke v podatkih je zavohal tudi Monsanto

Precizno kmetijstvo, ki obstaja od devetdesetih let prejšnjega stoletja, je razmah doživelo z GPS-tehnologijo in pocenitvijo tehnologije ob prelomu tisočletja. V ZDA je novo tržno nišo že leta 2013 zavohal Monsanto, največji proizvajalec gensko spremenjenih semen in pesticidov, in za 930 milijonov dolarjev kupil zagonsko podjetje za napovedovanje vremena Climate Corporation.

Monsanto trdi, da njihovo napredno tehnologijo danes uporabljajo na kar 45 odstotkih ameriških polj koruze in soje. In čeprav dobički od prodaje pesticidov upadajo, rastejo dobički od prodaje podatkovne tehnologije. Leta 2015 so znašali 2,76 milijarde dolarje, analitiki napovedujejo, da bodo do leta 2020 dosegli 4,8 milijarde. Monsanto, ki ga je lani v poslu, vrednem 66 milijard dolarjev, prevzel nemški velikan Bayer, je leta 2015 sklenil posel tudi z Johnom Deerom, največjim igralcem na trgu traktorjev v ZDA. Izvršni direktor Monsanta Hugh Grant je takrat investitorjem povedal, da želi Monsanto postati »integracijsko vozlišče« za semena, pesticide in napovedovanje potez v kmetijstvu, ki jih bodo kmetovalci dobili neposredno s pomočjo tehnologije, ki jo razvijajo.

To pa je bil tudi Bayerjev motiv za nakup ameriškega tekmeca, piše revija Mother Jones. Syngenta je prav tako zavohala dobiček v napredni tehnologiji in podatkih ter ponudila Agri Edge Excelsior, »celovit program za kmetijstvo, ki povezuje vse digitalne platforme«. Tovrstna podjetja, ki obvladujejo velikanske tržne deleže v kmetijstvu, si želijo postati »trgovine«, kjer z nakupom na enem mestu kupiš vse – semena, pesticide, podatkovno analizo in nasvet, kako vse to povezati. 

Komentarji 2 Poglejte vse
  • eisposta 00:46 25.marec 2017.

    Spoštovani, odličen članek ker odpira vizijo o digitalizaciji kmetijstva, ki jo slovenska država (še) nima. Kmetijstvo je nujno digitalizirati v smislu večje pridelave, boljše kvalitete in donosnosti za kmeta. Vzor je Nizozemska. Žal moram komentirati, da ste v članku pozabili ...Prikaži več! na segment visokih tehnologij "greenhouse" kjer vzgojo in rast rastlin kontrolirajo računalniki in visoka tehnologija ter so ključni za prihodnost kmetij. Povprašajte na Nizozemsko ali v SLO podjetje LSI, ki jih zastopa.

  • eisposta 00:52 25.marec 2017.

    Upam v članikih kmalu najdemo več na temo visokih tehnologij greenhouse kjer je hrana vzgajana ekološko in računalniško krmiljena. omogoča boljšo kbvaliteto, stabilno produkcijo in višjo ceno. Prihodnost kmetijstva kjer vodijo Nizozemci. Povprašajte v SLO pa jih zastop LSI podjetje, ...Prikaži več! ki vam lahko priskrbi informacije za članek. Omenjeno v članku je zanimivo, ne prikazuje pa pravih trendov ki jih potrebuje slovesnko kmetijstvo za vzpon in dolgoročno strateško uspešnost.

Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.