Domov Ikonomija 14. December 2017.

Če bi šolski sistem spodbujal kreativnost, bi že zdavnaj živeli z roboti

prihodnost mesto futuristično
© futurismo.com
Skozi izobraževanje se ljudje naučimo strahu pred napakami in ta nas zaustavlja pri naši kreativnosti. Je res šolski sistem kriv, da je med nami manj inovatorjev, kakor bi jih lahko bilo? Bi z drugačnimi pedagoškimi pristopi postali roboti, samovozeča vozila in počitnice na Marsu naš vsakdan že pred desetletji?

Svetovno priznani strokovnjak na področju vzgoje, izobraževanja, kreativnosti ter medosebnih odnosov Ken Robinson je na konferenci TED (Tehnologija, zabava in oblikovanje), ki si jo je ogledalo na stotine milijonov ljudi po vsem svetu, razglasil, da šolanje ubija nekonvencionalnost otrok.

»Osemindevetdeset odstotkov otrok se rodi zelo kreativnih, po izobraževanju pa jih takšnih ostane le še dva odstotka.« Vzrok za to je našel v zatiranju drugačnosti v šoli, zaradi česar se otroci bojijo biti posebni. Otrok je nepopisan list papirja in ni ga strah napak. »Če se nismo pripravljeni zmotiti med delovnim procesom, ne bomo sposobni narediti nečesa inovativnega in izvirnega. Odrasli smo stigmatizirani, napake so nekaj, kar težko sprejmemo.« Robinson, ki je za svoje delo prejel več nagrad in viteški naziv, je prepotoval velik del sveta in pri tem ugotovil, da imajo vsi izobraževalni sistemi na svetu enako hierarhijo predmetov. Na vrhu so matematika in jeziki, sledi humanistika, na dnu najdemo umetnost. Mnogi visoko nadarjeni, briljantni in ustvarjalni ljudje mislijo, da to niso, ker so v šoli vrednotili druge kompetence.

Z njim se strinjajo novinarji priznanih ameriških revij, kot sta The Huffington Post in Forbes. V zadnji so, denimo, porogljivo zapisali, da »vzgojitelji malčke že v vrtcu okarajo, ko barvajo čez črto. Šola pa kasneje definira kot dobre učence tiste, ki sedijo pri miru, poslušajo ter kimajo, kot slabe pa tiste, ki so nemirni in delajo stvari drugače.«

otrok kreativnost igra ljudje šola | Author: Pixabay Pixabay

Otroci na drugi strani oceana vse bolj apatični

V ameriški poslovni reviji Forbes nadaljujejo, da »sedanji model izobraževanja v ZDA duši ustvarjalnost naših otrok, kar je zelo skrb vzbujajoče za gospodarsko prihodnost naše države. Amerika je bila edinstvena zaradi svoje izjemne iznajdljivosti, inovativne sposobnosti in podjetniškega duha, toda v zadnjih nekaj desetletjih število zagonskih podjetij tam nenehno upada. Vse več študij nakazuje, da izobraževalni model v ZDA ne spodbuja tiste vrste kreativnosti, ki je povezana s tveganji in spretnostmi za reševanje težav, potrebnih za podjetništvo in za trg dela. Ti trendi so zelo zaskrbljujoči.« Znatno so se zmanjšali vsi vidiki ustvarjalnosti študentov. »Otroci so postali manj čustveno izrazni in zaznavni, manj energični in strastni, manj pogumni, verbalno neusposobljeni, imajo manj smisla za humor, niso domiselni in vse bolj konvencionalni.«

Odrasli smo stigmatizirani: napake so nekaj, kar težko sprejmemo.

V Sloveniji so pogledi na šolstvo predvsem mešani. Mnogi gospodarstveniki so prepričani, da je treba sanirati slovensko propadlo šolstvo. Dodati je treba nove predmete in programe s področja industrije 4.0 na šole, v vrtce in postaviti legokocke, drone in drugo didaktično opremo do ravni robotike, kibernetičnih tovarn in programiranja, organizirati kibernetične krožke, tečaje za otroke vseh starosti in tudi za odrasle, zavedene s storitveno medijsko propagando zadnjih šestindvajset let.

Irena Srša Žnidarič, ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Maribor (Serš), srčno upa, da se določeni mediji o posledicah šolskega sistema motijo. »Po izobraževanju ostane veliko mladih še vedno ustvarjalnih na različnih področjih, postanejo raziskovalci, inovatorji, ustvarjalci, kreativci, znanstveniki in podobno. Dokaz za to sta močna startup scena v Sloveniji in žal tudi beg možganov v tujino, kjer Slovenci pišejo velike zgodbe.«

Strinja se, da se v nekaterih šolah ohranja stara pedagoška tradicija, ki otroke poskuša ukalupiti v enoumje, a te so danes izjema, ne pravilo. »Pri nekaterih profesorjih je še vedno znanje, ki ga mladi ponovijo za njimi, dovolj in so z njim celo zelo zadovoljni. Ampak teh učiteljev je danes vedno manj.«

Otroci so postali manj čustveno izrazni in zaznavni, manj energični in strastni, manj pogumni.

Tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič pokaže, da položaj ni tako brezupen. »Ustvarjalnost je eno od osnovnih in najpomembnejših načel slovenskega šolskega sistema. Naš sistem poudarja razvijanje umetniške žilice, podjetnosti, osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, poudarja inovativnost in ustvarjalnost učencev. Že v vrtcih se negujejo radovednost, raziskovalni duh in domišljija, kasneje v šolah pa se te vrednote nadgrajujejo skozi obvezni program, izbirne vsebine, različna tekmovanja in projekte, ki otrokom zagotavljajo spodbudna učna okolja, v katerih lahko razvijajo ustvarjalnost,« pove Maja Makovec Brenčič za Svet kapitala.

Je kriv facebook?

Ravnateljica mariborske elektro-računalniške šole opozori na še en pereč problem, ki zaustavlja kreativnost mladih. Težava pojenjavanja inovativnosti izvira tudi iz sodobnih medijev. Bombardiranje z ogromnimi količinami podatkov, družbena omrežja in podobne spletne strani vplivajo na izgubljanje fokusa in koncentracije, da bi odkrivali in reševali probleme. »Mladim misli preveč bežijo in to je pogosto povezano s spletom in družbenimi omrežji. Mladi imajo ogromno problemov, ki bi jih lahko reševali na kreativne načine, a jih zunanji dražljaji zamotijo in na težave kratko malo pozabijo.«

Ljudje moramo biti tudi malce ležerni, pravi. »Razkošje ležernosti je lahko velik inkubator idej. Ljudje si želimo življenje olajšati in iz tega nastanejo dobre stvari. Ampak za to potrebujemo čas, saj se velikokrat spomnimo rešitve, ko ne počnemo prav nič. V psihologiji temu stanju pravijo 'Eureka!'. Včasih pa je treba leta in leta garati, da se izcimi dober rezultat. Poti so različne, a včasih ni bilo toliko motečih dejavnikov, mladi so imeli več časa za razmislek ali delo,« pove.

šola otroci | Author: Leon Vidic Leon Vidic

Odgovornost na starših in pedagogih

Ravnateljica doda, da se vedno več otrok odloča za poklicne šole in vedno manj za gimnazijske programe. »Spodbujanje kreativnosti je morda v strokovnih šolah bolj intenzivno.

Dokaz za kreativnost je močna startup scena v Sloveniji in žal tudi beg možganov v tujino, kjer Slovenci pišejo velike zgodbe.

Njihov predmetnik je v primerjavi z gimnazijskim bolj prilagodljiv, saj dosledneje sledijo trendom. Strokovni kader šole lahko sam napolni del predmetnika s povsem sodobnimi vsebinami, gimnazijski pa je bolj okostenel brez manevrskega prostora.« Na Seršu učijo mlade programiranja, novih računalniških jezikov, internetne varnosti, komunikacijskih spretnosti, robotike, 3D-tiskanja. »Učimo se od najboljših in najnaprednejših podjetij v našem sektorju. Imamo veliko prakse, strokovnih ekskurzij, velika slovenska tehnološka podjetja so tudi naši sponzorji, ki vlagajo v razvoj naše šole. Na šolo prihajajo tudi njihovi inženirji in vodijo predavanja in vaje za dijake in učitelje.«

V Sloveniji situacija vsekakor ni tako kritična, kot svojo opisujejo na drugi strani luže. Urad za intelektualno lastnino skoraj vsak dan prejme eno patentno prijavo, Slovenija je v robotiki nad evropskim povprečjem, naši dijaki pa zmagujejo na svetovnem tekmovalnem parketu mladih kreativcev in inovatorjev. Kljub temu bodo imeli v prihodnje pedagogi in starši veliko odgovornost, da bo v prihodnji generaciji več izumiteljev, glasbenikov, slikarjev, matematikov in inženirjev kot do zdaj. Že jutri bodo namesto nas osnovna dela opravljali roboti.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.