Domov Ikonomija 14. Oktober 2017.

Bogataši ne stojijo pri bančnih okencih

posel delo ljudje
© Unsplash
Bogati so vse bogatejši tudi pri nas, številni so obogateli z visoko tehnologijo. V bankah zanje skrbijo zasebni bančniki in ta del bančnega posla za najbogatejše je v izjemnem porastu.

Z dovolj veliko količino denarja na računu oziroma finančnega premoženja v upravljanju ali z dovolj visokimi mesečnimi prilivi vam ne bo treba stati ob bančnem okencu. Marsikatera banka vam bo z veseljem zagotovila bančnika, ki vam bo na razpolago 24 ur na dan, sedem dni v tednu, ki vas bo miril, ko bodo trgi padali, in vam predstavljal naložbene priložnosti, ko bodo rasli. Ta del bančnega posla, rezerviran zgolj za najpremožnejše, je v izjemnem porastu tako v svetu kot pri nas. Tako kot so v svetu bogatejši iz leta v leto bolj bogati, je tudi pri nas – premožnejši so iz leta v leto bolj premožni, pravi direktorica NLB zasebnega bančništva Lotti Natalija Zupančič.

V največji banki v državi letos praznujejo 15 let zasebnega bančništva in imajo najdaljšo tradicijo, tako letno stopnjo povečanja števila strank kot rasti premoženja pa zapisujejo z dvomestnimi števili, in to že vse od leta 2013. »Imamo zelo visoke stopnje rasti,« pravi Zupančičeva, ki konkretnih podatkov ne razkriva, a pojasnjuje: »Ko smo leta 2002 uvedli storitev, smo zelo hitro rasli. V letih recesije 2008 in 2009 se je število strank nekoliko zmanjšalo, obseg premoženja pa večinoma stagniral, a leta 2013 se je začela rast.« Meni, da je vse povezano tudi z vse večjim zaupanjem v NLB.

»Ko smo leta 2002 uvedli to storitev, smo zelo hitro rasli. V letih recesije 2008 in 2009 se je število strank nekoliko zmanjšalo, obseg premoženja pa večinoma stagniral, a leta 2013 se je spet začela rast. Imamo izredno visoke stopnje rasti.«

V NLB vam zasebnega bančnika lahko dodelijo, če imate več kot 300.000 evrov finančnega premoženja ali več kot 6000 evrov prilivov na mesec. So največji, niso pa edini. V Abanki vstopnih pogojev niso razkrili, a po dostopnih podatkih so storitve zasebnega bančništva na voljo komitentom z več kot 200.000 evri prostega finančnega premoženja. Klementina Prosenc, direktorica oddelka Privatno bančništvo SKB, kjer zagotavljajo storitve s podporo diviziji Société Générale, je pojasnila, da pri vstopnih pogojih upoštevajo s poslovno politiko dogovorjene smernice o višini sredstev, pred tem pa še veliko drugih mehkih dejavnikov. Podatkov ni razkrila, vodja Privatnega bančništva v Unicredit banki Gregor Kvas pa je povedal, da so storitev ponudili leta 2005, merila, po katerih stranke uvrščajo v ta segment, pa so se medtem nekoliko spreminjala. Zdaj je glavno merilo vrednost finančnega premoženja, ki ga ima družina v banki, in znaša 400.000 evrov.

In koliko strank imajo in kakšen portfelj upravljajo? V Abanki tega ne razkrivajo, Prosenčeva pa pojasnjuje, da predstavlja segment strank, ki je primeren za obravnavo v oddelku SKB Privatno bančništvo, 13,6 odstotka sredstev individualnih strank banke SKB. Kvas pojasnjuje, da je Unicredit banka po količini premoženja v upravljanju na drugem mestu v Sloveniji.

 | Author:

Zasebni bančniki v NLB skrbijo za 650 milijonov

Na prvem je NLB. Zupančičeva je pojasnila, da imajo malo manj kot 1200 strank, skupna vrednost premoženja v upravljanju pa dosega 650 milijonov evrov. Povprečno ima stranka Privatnega bančništva NLB tako več kot pol milijona evrov finančnega premoženja.

V svetovnem merilu so sredstva le težko primerljiva in banke, ki delujejo v različnih državah, imajo za vsako državo svoj nabor meril za dostop do storitev zasebnega bančništva, ki ga ponujajo. V Sloveniji naj bi bilo po nekaterih raziskavah, ki so vključevale različne podatke statističnega urada, Banke Slovenije in skladov o prihodkih, denarju v obtoku, depozitih in podobno, potencialnih strank za tovrstno bančništvo okoli 4500. V iskanju strank se bančniki ozirajo tudi po letnici najbogatejših Slovencev. Po podatkih Revije Manager, ki pripravlja lestvico, je bilo zadnje leto leto izjemnih rasti, večje, kot so navedli novembra lani, so bile le v predkriznem letu 2008. Po podatkih revije, je vrednost premoženja lani zrasla štiri petini ljudi na lestvici sto najbogatejših. Prag za uvrstitev na lestvico so zato dvignili za 2,5 milijona evrov na 17,6 milijona, medtem ko je skupna vsota premoženja uvrščenih na lestvico pri 4,6 milijarde evrov ostala nespremenjena. Zapisali so, da le zato, ker so zaradi natančnejših podatkov znižali lanska vrednotenja nekaterih z zgornje lestvice, vključno z lastniki Outfit7.

Bogataši, ki izhajajo s področij visoke tehnologije, pričakujejo visokotehnološke storitve in, kolikor je le mogoče, digitalne. Nekoga, ki deluje v teh sektorjih, težko pripraviš, da fizično vstopi v banko in sede za mizo – kar želi je sprejetje odločitve s klikom ali dotikom na zaslonu, pa še teh naj bo kar najmanj.

Če Slovenija sledi razvoju v svetu, bosta število premožnejših in njihovo premoženje še naprej rasla.

Po ugotovitvah družbe Boston Consulting Group (BCG), ki opravlja analize gibanja svetovnega zasebnega finančnega premoženja, so v minulem letu rast zasebnega finančnega premoženja zaznale vse regije po svetu. Severna Amerika, Zahodna Evropa, Južna Amerika ter Bližnji vzhod in Afrika so rasli hitreje kot leto prej. Azijsko-pacifiška regija, Vzhodna Evropa in Japonska pa z nižjo stopnjo, pri čemer je bila prva z 9,5-odstotno rastjo še vedno najhitreje rastoča regija na svetu.

Svetovno zasebno finančno premoženje se je leta 2016 po analizah BCG povečalo za 5,3 odstotka na več kot 166.000 milijard dolarjev, k čemur je največ prispevala svetovna gospodarska rast in rast na kapitalskih trgih. Sektorju zasebnega bančništva so fizične osebe, družine ali gospodinjstva po dostopnih podatkih v upravljanje zaupale 22 tisoč milijard dolarjev, kar naj bi predstavljalo 41 odstotkov ciljanega zneska, pri katerem ni upoštevano premoženje v obliki zavarovalnih polic, pokojninskih skladov in podobno. Do leta 2021 naj bi se finančno premoženje v zasebni lasti, zaupano v upravljanje drugim, zvišalo na 33 tisoč milijard dolarjev.

svet denar sklad delnice gor dol | Author: Shutterstock Shutterstock

Svetovni zemljevid bogatašev se riše na novo

Največ zasebnega finančnega premoženja je pričakovano skoncentriranega v Severni Ameriki, ki ji sledi Zahodna Evropa, a tako kot se rišejo nove meje na gospodarskem zemljevidu sveta, se rišejo tudi na zemljevidu bogatašev. Zasebno finančno premoženje v Zahodni Evropi, ki je lani beležila 3,2-odstotno rast, naj bi že do konca letošnjega leta preseglo premoženje posameznikov Azijsko-pacifiške regije, ki hkrati maje tudi primat Severne Amerike. Pričakuje se, da bo zasebno finančno premoženje posameznikov v azijsko-pacifiški regiji skupaj s tistimi iz Japonske do leta 2019 preseglo premoženje tistih iz Severne Amerike.

Do konca leta 2021 naj bi se svetovno zasebno premoženje letno povečevalo s šestodstotno stopnjo, torej bolj kot lani. V BCG so bogataše in njihovo premoženje razdelili v štiri razrede, in sicer tiste s premoženjem, vrednim manj kot milijon dolarjev, vrednim od enega do 20 milijonov, od 20 do 100 milijonov in nad 100 milijoni dolarjev. Pričakovano je, da bodo največjo, osemodstotno rast premoženja imeli tisti, ki so v razredu od 20 do 100 milijonov dolarjev, razen v Zahodni Evropi, kjer naj bi največjo, sedemodstotno rast dosegali bogataši v razredu od enega do 20 milijonov dolarjev.

Pod črto – število milijonarjev, gospodinjstev s premoženjem nad milijon evrov, se bo glede na ugotovitve BCG povečalo. In kje je največja verjetnost, da boste naleteli na milijonarja? Njihov delež je največji v Bahrajnu, Liechtensteinu in Švici. Ta je zaradi svoje politične stabilnosti, tradicije in visoke kakovosti ponudbe središče zasebnega bančništva.

»Tehnološki« bogataši pričakujejo tehnološke rešitve

In kaj takšne stranke pričakujejo od svojega bančnika? V zasebnem bančništvu gre dejansko za celovito upravljanje premoženja posameznikov ali družin. Ti se med seboj seveda razlikujejo – od podjetnikov, ki so premoženje ustvarjali sami ali skozi generacije, posameznikov, ki so obsežnejše premoženje dobili po denacionalizacijskih postopkih, do novodobnih bogatašev, ki so obogateli z novimi tehnologijami (v Sloveniji je, na primer, kar nekaj milijonarjev izšlo iz prodaje podjetja Outfit 7) – in tako se razlikujejo tudi njihova pričakovanja. Predvsem pri tistih s področij visoke tehnologije so pričakovanja, kot pojasnjujejo naši sogovorniki, drugačna, kar pomeni, da pričakujejo visokotehnološke storitve in nujno, kolikor je le mogoče, digitalne. Nekoga, ki deluje v teh sektorjih, težko pripraviš do tega, da bi fizično vstopil v banko in sedel za mizo – kar želi je sprejetje odločitve s klikom ali dotikom na zaslonu, pa še teh naj bo kar najmanj.

V privatnem bančništvu NLB imajo malo manj kot 1200 strank, skupna vrednost premoženja v upravljanju pa dosega 650 milijonov evrov. Povprečno ima stranka Privatnega bančništva NLB tako več kot pol milijona evrov finančnega premoženja.     

Ko je obdobje rasti, gospodarske rasti ali rasti na kapitalskih trgih, je delo zasebnih bančnikov mirnejše kot v obdobju takšnih ali drugačnih kriz. Ena takšnih je bila nedvomno zadnja kriza zaupanja v banke, ki jo je pospremilo dogajanje na Cipru. Slovenija se je odzvala tudi z jamstvom depozitov do višine 100.000 evrov, a če se je takrat marsikdo spraševal, koliko fizičnih oseb ima na računu višje zneske od zajamčenega in bi tako lahko ostali brez denarja, imajo v pisarnah privatnega bančništva zgolj takšne komitente. Telefoni so nedvomno glasno zvonili. Zupančičeva pojasnjuje, da jim je, ko je vladala kriza zaupanja v banke, strankam uspelo predstaviti alternativne možnosti vlaganja v vrednostne papirje, v vzajemne sklade, in kot pravi, se je takrat dejansko veliko strank odločilo in premoženje preusmerilo v tovrstne naložbe.

A vprašanje zaupanja se pri posameznikih, ki razpolagajo z večjo količino denarja, seveda ni vzpostavilo z zadnjo krizo. Številni so v preteklosti del svojega premoženja že prenesli v priznane tuje banke, kjer imajo privatno bančništvo razvito že več let, v slovenskih bankah pa opažajo, da v zadnjih letih to premoženje vračajo nazaj. Razmere se namreč spreminjajo in storitve domačih in tujih bank so vse bolj poenotene.

In kakšni vlagatelji so bogataši? So tradicionalni, zadržani, mirni le, če denar leži v banki, ali so nagnjeni k tveganjem, naklonjeni novim priložnostim, ki jih zadnjih nekaj mesecev predstavljajo na primer kriptovalute? Zupančičeva pojasnjuje, da je slovenski vlagatelj izredno nagnjen k tveganjem, in če že vlaga na kapitalske trge, potem vlaga v delnice, ne v obveznice. Enako, pravi, velja tudi za njihove stranke, vsi pa so zelo naklonjeni novostim. Tudi njihove stranke tako veliko povprašujejo po kriptovalutah, a jim, kot dodaja, za zdaj teh ne ponujajo.

Talking Tom | Author: Arhiv podjetja Arhiv podjetja

Premoženje bogatih raste in bo še raslo

Kakšno prihodnost čaka svet kriptovalut, si zdaj upajo z gotovostjo napovedovati le redki in napovedi so si povsem nasprotujoče, od tega, da bodo digitalne valute prevzele plačilni sistem, do tega, da bo balon prej ali slej počil. Manj dvomov in neznank je v poročilu družbe BCG o tem, kaj se bo zgodilo s svetovnim zasebnim finančnim premoženjem – raste in raslo bo.

V Severni Ameriki, kjer se je obseg zasebnega premoženja lani povečal za 4,5 odstotka na slabih 56 tisoč milijard dolarjev, naj bi po napovedih do leta 2021 beležili okoli šestodstotno rast in dosegli 73 tisoč milijard dolarjev. V Zahodni Evropi se je obseg zasebnega premoženja lani povečal za 3,2 odstotka na več kot 40 tisoč milijard, do leta 2021 pa naj bi se ob štiriodstotni rasti povzpelo na 48 tisoč milijard dolarjev.

V Azijsko-pacifiški regiji, ki je še vedno glavni motor rasti, se je zasebno premoženje povečalo za 9,5 odstotka na več kot 38 tisoč milijard dolarjev, a leto prej je regija imela več kot 12-odstotno rast. Lani prvič v zadnjih petih letih ni beležila dvomestne stopnje rasti, vzrok pa je predvsem upočasnitev rasti na Kitajskem in nanjo vezanih državah. Rast je napovedna tudi v vseh drugih regijah, zato upravljavcem zasebnega finančnega premoženja posla očitno ne bo hitro zmanjkalo.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.