Domov Ikonomija 30. Oktober 2017.

Ali bo »Crispr« ustvaril človeške organe ali morda celo človeška bitja?

Johan C. Aurik
© Roman Šipić
Pet novih, veličastnih tehnologij bo zelo spremenilo naše življenje in potrebovali bomo nekaj desetletij, da se prilagodimo, a vsekakor se bomo prilagodili, trdi Johan C. Aurik iz svetovalne družbe AT Kearney.

S predsednikom uprave globalnega svetovalnega podjetja AT Kearney Johanom C. Aurikom o izzivih, ki jih četrta industrijska revolucija prinaša podjetjem in ljudem. Upa, da ne bo nemirov, a jih ne izključuje.

Po štirih letih ste spet v Sloveniji. Opazite kakšno razliko?

Razlika je zelo velika. Srečal sem se sicer predvsem z vodstvenim kadrom v različnih slovenskih podjetjih in opazil, da so zelo optimistični in samozavestni. Precej manj so zaskrbljeni, manj se pritožujejo, no, še vedno se zelo pritožujejo nad davki, ki so v vaši državi res zelo visoki, ampak na splošno je čutiti val optimizma nad prihodnostjo. Slovenija ima močna izvozna podjetja v avtomobilski in tehnološki panogi. Prebivalstvo je dobro izobraženo, pozicija je središče Evrope, pa četudi Slovenci menite, da ste na robu. Ne vidim razlogov, da bi se vse to spremenilo na slabše.

EU se srečuje z vprašanji samostojnosti držav, globalna politika je v turbulencah zaradi Severne Koreje in Sirije, ZDA in Kitajska samo še povečujejo zaskrbljenost. Negotovost je nova realnost posla. Kaj in kako lahko svetujete podjetjem v takšnih razmerah?

Nihče ne more napovedati prihodnosti. Ne nasedajte tistemu, ki se pretvarja, da lahko napove prihodnost vašega podjetja. Živimo v času velike negotovosti. V Severni Koreji lahko vojna izbruhne že jutri, kar bo imelo velik vpliv na svetovno gospodarstvo. Nanj bo izjemno vplivala tudi digitalna revolucija, ki se nam dogaja.

Hitro učenje in hitra implementacija, to morajo s pilotnimi projekti čim prej prevzeti tudi tradicionalna podjetja.

Če ste direktor podjetja, pa lahko vseeno naredite nekaj stvari glede prihodnosti: prvič, ne delajte načrta za prihodnjih pet let, ki bi se ga držali kot pijanec plota. Prilagajajte ga vsako leto, morda celo vsakega pol leta. Načrtovanje mora biti veliko bolj dinamično kot doslej. Bodite previdni pri dolgoročnih odločitvah. Naj bodo čim bolj fleksibilne.

Drugič, res je, da ne morete predvideti prihodnosti, lahko pa pripravite različne scenarije, kakšna bi lahko bila in kakšne bi bile posledice za vaše podjetje, predvsem pa, kaj lahko naredite, da iz teh posledic potegnete zanj najboljše.

Pred nekaj tedni je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal, da je prihodnost v umetni inteligenci, in kdor bo obvladoval umetno inteligenco, bo vladal svetu. Kdo bo po vašem mnenju zmagal, Silicijeva dolina ali Kitajska?

Ne vem. Nikakor ne bi podcenjeval Kitajske. Če gledate statistiko, je trenutna zmagovalka Silicijeva dolina. Toda nikar ne zanemarite, koliko Kitajska vlaga v umetno inteligenco, vsote denarja so ogromne. Kitajci imajo močno politično vodstvo, ki odloča o njihovi prihodnosti. Seveda je Kitajska diktatura, ni demokracije, toda priznati jim je treba, da je njihova diktatura učinkovita. Dolgoročno jih vsekakor ne bi podcenjeval.

Johan C. Aurik | Author: Roman Šipić Roman Šipić

Kakšna je prihodnost Evrope?

Evropi ne primanjkuje zagonskih ali tehnološko naprednih podjetij, ima dobre izobraževalne institucije, politično in poslovno okolje je stabilno, prebivalstvo je zelo dobro izobraženo. To je močan temelj, zaradi česar se posamezne evropske države na posameznih lestvicah konkurenčnosti uvrščajo visoko.

Toda problem je, da evropski startupi v primerjavi z ameriškimi ne postanejo velika podjetja, ne zrastejo niti v srednja podjetja. To je evropski problem, startupom zato primanjkuje tudi kapitala, ki ga je v Silicijevi dolini bistveno več, zaradi česar se tam lahko razvijejo v velika podjetja. Vendar ni treba, da se to ne bi spremenilo.

Toda s prevzemi in združitvami se dogaja konsolidacija, zlasti v letalski industriji, bančništvu in zavarovalništvu, živilskopredelovalni industriji ... Nastajajo oligopoli.

Podjetja se bodo v prihodnosti nedvomno specializirala za posamezne niše, ne bodo več splošna podjetja, postala bodo dosti bolj fokusirana. Temu se bo prilagajala njihova velikost. Obseg poslovanja bo torej narekoval velikost podjetja. Vsaka industrija se srečuje z optimizacijo.

Kakšna bo prihodnja organizacijska struktura v podjetjih?

Takšna, ki bo produktivna. Nikakor pa ne verjamem v en sam model organizacijske strukture. Obseg poslovanja podjetja se bo zmanjševal in temu se bo morala prilagajati organizacijska struktura. Velikost podjetij se temu že prilagaja. Poglejte, kako majhna po številu zaposlenih so tehnološka podjetja v Silicijevi dolini. Airbnb oddaja na milijone sob, ampak zaposlenih je razmeroma malo ljudi.

Kaj pa se dogaja z življenjsko dobo podjetij?

Lahko povem na podlagi podatkov za 14.500 podjetij: leta 1965 je bila življenjska doba podjetij 23 let, zdaj je le še 15 let.

Prihaja povezovanje genetike, biologije in novih tehnologij, v zametkih se to že dogaja. Imenuje se crispr – to je izraz za biotehnologijo prihodnosti.

Napoved pa je, da bo digitalizacija v prihodnjih petih letih povzročila zamenjavo 40 odstotkov današnjih podjetij! To je napoved digitalne revolucije! Skoraj sem prepričan, da te spremembe ne bodo povzročile zmanjšanja števila malih in srednjih podjetij. Ta so namreč hrbtenica italijanskega in nemškega gospodarstva, podobno je tudi v večini drugih držav. Kot svetovalcu se mi zdi pomembno, da so mala in srednja podjetja učinkovita, da imajo fokus in dostop do globalnih trgov.

Kaj je največja napaka, ki jo lahko menedžment zakrivi v digitalni revoluciji?

Današnji svet se srečuje s hitrimi spremembami, in to je treba osvojiti, ne glede na to, kako se sprememb bojimo, jih odklanjamo ali jim celo nasprotujemo. Preobrazba podjetij je težka, pogosto boleča, zato povpraševanje po naših svetovalnih storitvah strmo narašča. Podjetja, ki se ne bodo preobrazila, prilagodila novi realnosti, bodo bankrotirala, o tem sem popolnoma prepričan.

Kako startupi in digitalizacija vplivajo na delo uprav, ki morajo spremeniti podjetja?

Pred desetimi ali dvajsetimi leti so bili zelo jasni koraki, kako in koliko časa se nameni za analizo, nato za načrtovanje, sledila je implementacija izdelka ali storitve. Startupi ne delujejo tako, ne načrtujejo, poskušajo, če ne deluje, hitro zavržejo. Hitro učenje in hitra implementacija, to morajo s pilotnimi projekti čim prej prevzeti tudi tradicionalna podjetja. Predvsem pa naj čim manj načrtujejo, vsaj ne za prihodnjih pet let, kaj bodo počela.

Ali nove tehnologije delajo podjetja enostavnejša ali kompleksnejša?

Vsekakor bolj učinkovita. Računalniki opravljajo dela bolje kot ljudje.

Kakšno pa bo delo v prihodnosti?

Kratkoročno, v prihodnjih petih do desetih letih, pričakujem veliko konfliktov. Veliko nam zdaj poznanega dela bodo roboti zamenjali. Dolgoročno pa se bomo navadili na robote, ki ne bodo zamenjali ljudi, temveč bodo spremenili način dela.

Takšen primer so bančni avtomati, ki so jih banke v ZDA začele uvajati v 70. letih prejšnjega stoletja. Danes jih je v ZDA okoli pol milijona. Takrat je bilo veliko strahu, da bodo bankomati zamenjali bančne uslužbence. To se ni zgodilo, številke kažejo, da je v bančništvu celo desetina več zaposlenih, kot jih je bilo pred uvedbo bankomatov. Se je pa spremenil način dela in strošek dela v bankah se je znižal, kajti bankomati so pocenili izdajanje denarja ljudem.

Johan C. Aurik | Author: Roman Šipić Roman Šipić

Kako hitro se bomo ljudje prilagodili digitalnim spremembam?

V nekaj desetletjih zagotovo. Živim v Londonu, kjer so se slavni londonski taksisti morali štiri leta učiti imena ulic, da so se v mestu dobro znašli. Danes je to učenje povsem nekoristno in nepotrebno: google zna to bolje, poleg tega taksista sproti obvešča o zastojih. Medtem se je pojavil še Uber, v Londonu je kar 40.000 Uberjevih voznikov. Ker pa imajo taksisti močan lobi, jim je uspelo, da je v Londonu oblast Uber prepovedala. Sam to vidim kot spopad napredka in tradicije. Zdaj je sicer zmagala tradicija, a prepričan sem, da bo v prihodnosti zmagal napredek, torej Uber.

Kakšne so posledice teh tehnologij za zahodne demokracije?

Za Kitajsko je vsekakor lažje, ker nimajo demokracije, temveč diktaturo. Potrebna je aktivna vlada, ki zna zagotoviti državljanom varnost, nova izobraževanja, usposabljanje za novo okolje.

Kako bo nova tehnologija vplivala na naš življenjski standard?

Poglejte na področje trgovine: v segmentu, kjer internetna prodaja preseže 15 odstotkov, je klasične trgovine konec. V ZDA je zato veliko nakupovalnih centrov praznih. V Londonu je veliko ulic praznih, na njih so samo restavracije, trgovine pa so zaprte – spletno nakupovanje je povzročilo propad klasičnih trgovin. A paradoks iz ZDA kaže, da prihodki v trgovski dejavnosti rastejo, medtem ko se število zaposlitev v njej zmanjšuje. Spletna trgovina namreč potrebuje manj ljudi kot klasična.

Dopuščam možnost, da je kar nekaj področij, na katerih bo v prihodnjih petih do desetih letih število zaposlitev izrazito upadlo. To je poseben izziv zlasti za demokratične države. Kadar se zmanjšuje število delovnih mest, začnejo podporo pridobivati radikalne politične stranke.

Johan C. Aurik | Author: Roman Šipić Roman Šipić

V našem delu regije je revolucija vedno povezana z nasiljem. Pogovarjava se o digitalni revoluciji ...

Da, te spremembe četrte industrijske revolucije bodo lahko povzročile tudi nasilje. Po vpeljavi parnega stroja, izumu elektrike in interneta je zdaj na pohodu digitalizacija. V Veliki Britaniji so vpeljavo parnih strojev spremljali nasilni protesti. Upam, da se to ne bo ponovilo, je pa mogoče. A konflikti bodo v demokracijah zelo resni. Ni jamstva, da ne bo nasilja. Ravno zato morajo vlade in podjetja sodelovati pri vpeljavi novih tehnologij in izobraževanju ljudi za novo okolje. Računalništvo je osnovno znanje v digitalni dobi, je na primer bolj uporabno kot učenje francoščine. Prodoru novih tehnologij se ne morete upreti. Slovenija je izvozno gospodarstvo, upam, da si ne domišljate, da se lahko upirate globalnim trendom.

Kaj sledi digitalni revoluciji, kaj bo po njej?

Četrto industrijsko revolucijo poganja pet fantastičnih tehnologij: internet stvari, napredni roboti, umetna inteligenca, prenosljive elektronske naprave in 3D-tiskanje. Ko se te tehnologije med seboj povežejo, lahko dosežejo velike učinke, ki so revolucionarni in zastrašujoči obenem. Že zdaj obstajajo tudi velika tveganja, zlasti glede varnosti oziroma kibernetskega kriminala.

Prihaja pa že povezovanje genetike, biologije in novih tehnologij. To se v zametkih že dogaja. Imenuje se crispr – to je izraz za biotehnologijo prihodnosti. Pomeni, da se z uporabo novih tehnologij spreminja genetski zapis v človeških zarodkih ali pa da se s 3D-tiskanjem ustvarijo novi človeški organi. Če pomislite, da bo nova tehnologija omogočala ustvarjanje novih človeških organov, ali živali, ali morda celo človeških bitij, potem je to lahko neverjetno dobro in neverjetno strašljivo. Dobro samo, če se bomo uspešneje bojevali zoper za zdaj neozdravljive bolezni. Menim, da bo to peta industrijska revolucija.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.