Domov Ikonomija 11. December 2017.

12. 12. 2017 – protestni shod trafikantov

trafika
© Mavric Pivk
Ko boste med kupovanjem časopisov, žvečilk ali polnjenjem urbane v trafiki na drugi strani okenca naleteli na zlovoljnega prodajalca, mu tega ne zamerite preveč. Prav mogoče je namreč, da zasluži polovico manj, kot mu je bilo obljubljeno, in da je zaradi dolga do države nekakšen ujetnik svoje trafike.

Ura je 5 in 40 minut. Rumene luči javne razsvetljave mečejo sence v zasneženo jutro. Sneg pod težo korakov ne škriplje, namesto tega se pomešan z blatom, soljo in vodo počasi sprijema s tkanino obrabljenih čevljev, ki noge počasi stiskajo v mrzel in vlažen objem. Objem mraza kmalu zamenja utesnjujoč objem plastike.

Delo trafikantov je vse prej kot lahko. A ne zgolj zaradi deževnih jesenskih dni, polarnega zimskega mraza ali poletne pripeke, ko se z razgretega asfalta med plapolanjem zraka v daljavi rišejo fatamorgane. Vreme je morda za trafikante še najmanjši problem.

Delo poteka od šeste ure zjutraj do šeste zvečer, in to šest dni na teden. Kljub peklenskemu delovnemu ritmu pa nekateri včasih ne dobijo niti minimalne plače. Ker imajo status samostojnega podjetnika, nimajo plačanega dopusta, bolniške odsotnosti, ne dobijo regresa, kaj šele božičnice. In če o vsakem espejevcu ne moremo trditi, da je v prekarnem položaju – mnogi, predvsem mlajši, med njimi prostovoljno izberejo takšen status, saj z delom za več naročnikov hkrati lažje uresničujejo svoje karierne načrte –, pa je v nekaterih primerih več kot očitno, da gre za izrabljanje nemočnih. Za izrabljanje položaja moči, s katerim se okoriščajo delodajalci, med katerimi jih nemalo išče prihranke pri stroških dela tistih, ki bi glede na naravo dela morali biti zaposleni.

trafika | Author: Dejan Javornik Dejan Javornik

Moč oblikovati pravila igre

Na slovenskem trgu trafik vlada oligopol, ki si ga delita Delo Prodaja, ki ima težave s plačevanjem svojih dobaviteljev, zaradi česar v trafikah sploh nimajo blaga za prodajo, s katerim bi si lahko zagotovili vsaj minimalne dohodke, ter Tobačna 3Dva. Upravljanje kioskov poteka po franšizni pogodbi, franšizojemalec pa mora za vstop v pogodbeno partnerstvo odpreti espe. Trafik je v Sloveniji okrog tristo, 3Dva jih ima približno dvesto, Delo Prodaja pa okoli sto.

Če kiosk ni odprt, jih čaka kazen, ki je določena v pogodbi, zato običajno delajo tudi hudo bolni.

Praksa kaže, da osebe, ki v trafikah preždijo po dvanajst, med prazniki pa včasih celo več ur, sploh niso seznanjene s standardi franšiznega poslovanja ter pogoji za sklenitev franšizne pogodbe, čeprav so jih podpisale, opozarja Sindikat prekarnih delavcev, ki bo 12. decembra na položaj delavcev v trafikah opozoril tudi s protestnim shodom pred ministrstvom za delo. Kot je dejal njihov predsednik Marko Funkl, trafikanti sploh nimajo možnosti stavke, saj jih po franšizni pogodbi v tem primeru čaka finančna kazen.

Medtem ko v franšiznih sistemih obstajajo jasno določena pravila, po katerih franšizojemalci delujejo, pa v primeru trafikantov ni vselej tako. Kot so pojasnili v omenjenem sindikatu, kjer so dlje časa raziskovali in popisovali stanje delavcev v trafikah, mnogi izmed njih sploh ne vedo, po kakšnem sistemu se jim na koncu meseca pošlje plačilna lista. To je s statusom espe v očitnem nasprotju, saj naj bi samostojni podjetniki pri tem delovali, kot pove že njihovo ime, samostojno in naj bi torej podjetju, za katero opravljajo storitve, sami izdajali račune. Čeprav je razumljivo, da so ti računi izdani v skupnem dogovoru z naročnikom, si Delo Prodaja in 3Dva ne bi smela dovoliti, da so plačilne liste poljubne oziroma v nasprotju z dogovorom o odstotkih prodaje, obljubljenih ob podpisu pogodbe.

Medtem ko sami plačujejo kazni, če trafika ni odprta ob vnaprej določenih urah, trafikanti hkrati nimajo nobenega mehanizma, s katerim bi si od franšizodajalca izposlovali nadomestilo zaradi upada prihodkov, ki je posledica nedobavljenega blaga za prodajo.

Franšizojemalci naj bi privolili v podpis pogodbe, ker so že dlje časa brezposelni in nimajo druge izbire. Ob podpisu naj bi pogodbeni partnerji obljubljali dohodke do dveh povprečnih plač, a tega skoraj nikomur ne uspe doseči. Prodaja časopisnega in revijalnega tiska upada že nekaj let, enako prodaja tobačnih izdelkov kot posledica protikadilske zakonodaje in večje ozaveščenosti ljudi. »Jaz se glede prihodkov ne morem pritoževati, res je, da je blaga manj, kot ga je bilo pred nekaj meseci, ampak strankam je treba ponuditi druge primerljive cigarete, če določenih ni,« nam je pojasnila ena izmed trafikantk v središču Ljubljane in dodala: »Sem na frekventni lokaciji, verjamem, da je na drugih, slabših lokacijah verjetno zelo težko doseči določeno prodajo. Toda veliko je odvisno tudi od prodajalca in njegove prijaznosti.«

Na slovenskem trgu trafik vlada oligopol, ki si ga delita Delo prodaja in Tobačna 3Dva.

Po besedah sindikata, ki je pregledal pogodbe in plačilne liste upravljavcev kioskov, povprečna bruto izplačila variirajo glede na verigo in lokacijo. Odstotek dobička je namreč vezan na lokacijo in na anekse, v katerih vsako leto popravljajo pogoje in predvsem odstotke. »Če ti kakšen mesec uspe več prodati, dobiš aneks, s katerim ti znižajo odstotke,« je povedala ena izmed upravljavk kioska na drugi frekventni lokaciji.

Večina do dostojne plače?

V podjetju Tobačna 3Dva pravijo, da so franšizojemalci pri njih v zadnjih šestih mesecih v povprečju prejeli 1583 evrov bruto z že odšteto najemnino in stroški za poslovalnico (elektriko, odvoz smeti). Povprečna pogodbena provizija v oktobru je znašala 1623 evrov, je pojasnil direktor maloprodaje Boško Mastikosa. Po njegovih besedah je izmed 280 poslovalnic, v katere sodijo tudi še, recimo, športne stave ipd., le 35 odstotkov takih, ki to opravljajo kot edino dejavnost, preostali imajo poleg trafične dejavnosti tudi svojo komplementarno dejavnost, na primer gostinstvo, cvetličarno, trgovino, pekarno.

Zaradi nizkih dohodkov si franšizojemalec v primeru bolniške odsotnosti ne more privoščiti nadomestnega delavca ali študenta, saj prihodek ne zadošča za pokritje njihovih stroškov. Če kiosk ni odprt, jih čaka kazen, ki je določena v pogodbi, zato običajno delajo tudi hudo bolni.

Da bi ugotovili zadovoljstvo poslovnih partnerjev, so aprila prek družbe Valicon opravili tudi raziskavo med 139 partnerji (raziskavo so nam poslali v uredništvo). Tri petine pogodbenih partnerjev je s sodelovanjem zadovoljnih, popolnoma zadovoljnih je petina, nezadovoljnih je desetina. Ključni dejavnik zadovoljstva je hitra pomoč oziroma hitro reševanje težav, nezadovoljstva pa prenizko plačilo. O spremenjenih odstotkih provizije od prodaje je sogovornik dejal, da aneksi res obstajajo, a da so jih v zadnjih treh letih spremenili manj kot desetim odstotkom, letos so naredili dvajset sprememb, petim so odstotke spremenili navzdol, preostalim navzgor.

Glede nekdanje franšizojemalke, ki se je medijsko izpostavila zaradi slabih razmer v 3Dva, je Mastiskosa dejal, da so ji zaradi hujših kršitev odpovedali pogodbo, še preden se je medijsko izpostavila. Z nepravilnim poslovanjem naj bi bila podjetju Tobačna 3Dva povzročena finančna škoda, večja od tri tisoč evrov. »Če je trafika zaprta zaradi bolezni ali drugih nepredvidljivih dejavnikov, to za nas ni hujša kršitev. Zagotovo pa je kršitev, če se trafika vsak dan zapira dve uri pred dogovorjenim delovnim časom ter brez predhodnega obvestila,« je pojasnil Mastikosa, a poudaril, da tudi taka kršitev nikdar ni bila vzrok za odpoved pogodbe.

trafika | Author: Mavric Pivk Mavric Pivk

Inšpektorat tokrat ni ugotovil kršitev

Nekoliko drugačna je zgodba pri delavcih v verigi Delo Prodaja, ki so se obrnili na že omenjeni sindikat. V zadnjega pol leta nihče ni na mesec zaslužil več kot 1200 evrov bruto, niti v najboljših mesecih ne. »V določenih primerih so bila izplačila celo nižja od 500 evrov bruto,« je opozoril Funkl in dodal: »Delavci morajo nato plačati še socialne in zdravstvene prispevke, a je več kot očitno, da jih ne morejo, tako rasteta njihov dolg do države in tudi ujetost v pekarstvo. Espeja namreč ne morejo zapreti, dokler ne poravnajo vseh obveznosti do države.«

Zaradi nizkih dohodkov si franšizojemalec v primeru bolniške odsotnosti ne more privoščiti nadomestnega delavca ali študenta, saj prihodek ne zadošča za pokritje njihovih stroškov. Če kiosk ni odprt, jih čaka kazen, ki je določena v pogodbi, zato običajno delajo tudi hudo bolni.

Pogodbene kazni so določene tudi za primer, da določeni izdelki niso izpostavljeni na določenih vidnih mestih, ki pa so, kot pripovedujejo prodajalci v kioskih, preveč dostopni za tatove, in jih tja zato ne nameščajo. Odgovorni so tako za manjše zaloge, ki so posledica kraj in tatvin, kot tudi za morebitne kazni inšpektorjev, če prodajo tobačne izdelke mlajšim od osemnajst let.

Inšpektorji IRSD (inšpektorat za delo) na drugi strani niso ugotovili elementov delovnega razmerja, ko so opravljali nadzor v Delu Prodaji. Toda hkrati so dodali, da je pogodba o franšizingu civilnopravna in se morebitni spori zato primarno rešujejo na sodišču.

Lahke poti ni. »Inšpektorji morajo za vsakega posameznega delavca ugotavljati in ugotoviti vse elemente delovnega razmerja, ki jih skušajo delodajalci na najrazličnejše načine prikriti, zato je postopek ugotavljanja in dokazovanja dolgotrajen,« so pojasnili na IRSD in opozorili, da so delodajalci pri prikrivanju elementov delovnega razmerja vse bolj inovativni. Inšpektorji so tako pri delodajalcu, denimo, našli primer, ko je v podjemni pogodbi z natakarico navedel med nalogami »pomoč pri sporazumevanju s tujimi gosti (prevajanje) po potrebi oziroma po predhodnem dogovoru oziroma na poziv« ali pa »poučevanje priprave avtohtonih jedi (žlikrofi, orehovi štruklji, pehtranovi, skutni narezki …) po predhodnem dogovoru oziroma pozivu«.

ljubljana parlament politika slovenija | Author: Jože Suhadolnik Jože Suhadolnik


Kdaj gre za prikrito delovno razmerje

Na inšpektoratu za delo so pojasnili, da so elementi delovnega razmerja določeni v 4. členu ZDR-1, obsegajo pa prostovoljno vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, v katerem delavec za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Pri tem so poudarili, da morajo biti za obstoj delovnega razmerja prisotni vsi elementi delovnega razmerja. Za priznanje delovnopravnega statusa je pristojno delovno sodišče, ki edino lahko (na podlagi tožbenega zahtevka) spremeni delovnopravni status samostojnih podjetnikov. IRSD je tako predstavnikom franšizojemalcev, ki so se obrnili na nas, že večkrat svetoval, naj se obrnejo tudi na sodišče.

Za nameček morajo inšpektorji kršitev delodajalcu dokazati, pri čemer so dokazni standardi izredno visoki. Vse našteto na koncu pomeni, da je prekarno delo še vedno močno razširjeno, kar kaže tudi število ugotovljenih kršitev v zadnjih letih. Od leta 2014 do 2016 jih je bilo 560 ali dobro četrtino več kot v triletnem obdobju pred tem. Razlika je v resnici še precej večja, saj se kršitev v velikih poslovnih sistemih, kjer gre običajno za sistemsko zlorabo sistema, kar pomeni, da je prekarno zaposlenih kar nekaj delavcev, v statistiki šteje samo enkrat. »Število ugotovljenih kršitev nikakor ne odraža dejanskega razmaha tega pojava v praksi,« poudarjajo na IRSD, kjer menijo, da 43 inšpektorjev ne more biti edino sredstvo boja proti prikritim delovnim razmerjem. A medtem ko država še išče sistemske rešitve za tovrstne zlorabe, nekateri – tudi trafikanti – trpijo naprej.


Končno spremembe za prekarce?

Na trg prekarnega dela prihajajo spremembe. Državni zbor je septembra potrdil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela, ki med drugim pooblašča delovne inšpektorje, da delodajalcem kršiteljem delovnopravne zakonodaje odredijo zaposlitev prekarnega delavca. Za prekarno delo je namreč značilno, da delavci na podlagi pogodb civilnega prava – po podjemni ali avtorski pogodbi, prek študentskega dela ali svojega espeja – opravljajo enako delo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni. Če delodajalec takšnega delavca kljub odredbi ne bo zaposlil, mu grozi kazen od 4500 do 20.000 evrov. Zakonodajne spremembe so v veljavi od zadnjega tedna oktobra letos.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.