Promo
Domov Finance 30. Maj 2017.

Zakaj zlato ni varna naložba

Zlato – špekulativna naložba
© Pixabay
Warren Buffett: »Zlato izkopljemo iz zemlje, največkrat v Afriki. Potem izkopljemo drugo luknjo in ga ponovno zakopljemo in plačujemo ljudi, da ga varujejo. To je brez koristi. Če bi nas gledali z Marsa, bi se spraševali, kaj počnemo.«

Zaradi zlata so se začenjale pa tudi končevale vojne, povzročalo je politične in gospodarske pretrese, za navadne smrtnike pa je še vedno simbol sreče, saj si navadno z njim obljubljamo večno zvestobo in zaznamujemo pomembne življenjske obletnice.

Tako kot naj bi skok v zakonski stan pomenil skok v varno, stabilno okolje, velja, da je zlato varna naložba. Pa je res? Ne. Varna je namreč naložba, ki karseda malo niha v ceni. Cena zlata pa močno niha, tako navzgor kot navzdol, kar pomeni, da je vse prej kot varna naložba. Varnost je enako čim nižja volatilnost, to pa za ceno zlata ne drži.

Če bi nas gledali z Marsa, bi se spraševali, kaj počnemo.

Naložba v zlato je varno zatočišče predvsem ob velikih gospodarskih in političnih pretresih ter pretresih na kapitalskih trgih. Večina vlagateljev goji prepričanje, da je zlato zelo varna in hkrati nadpovprečno donosna naložba. V resnici je – vsaj kratkoročno, tako kot velika večina naložb – zelo volatilna naložba, podvržena nihanju razpoloženja vlagateljev in tudi nihanju zaradi spremenjene gospodarske aktivnosti.

Vlagatelji se pogosto odločajo za nakup zlata iz povsem napačnih razlogov, in sicer na podlagi preteklih donosov oziroma donosov, ustvarjenih v času svetovne finančne krize pred leti – kar je ena večjih napak, ki jo lahko vlagatelji naredijo – namesto da bi gledali na zlato kot na naložbo, ki lahko zmanjša tveganje oziroma zniža volatilnost z vidika celotnega portfelja, pri čemer je prav tako treba upoštevati, da je lahko v nekem obdobju pač previsoko ocenjeno.

Najprej se osredotočimo na varnost, ki naj bi jo zagotavljala ta plemenita kovina. Cena zlata je od leta 2011 do 2017 upadla za več kot 35 odstotkov. Torej je vse prej kot varna naložba. Po drugi strani se je od najnižje vrednosti v zadnjih petih letih, 17. decembra 2015, ko je bila unča vredna 1053 dolarjev, dvignila za 20 odstotkov na trenutno vrednost okrog 1250 dolarjev. Ta sicer za najvišjo vrednostjo v zgodovini, 5. septembra 2011, še vedno zaostaja za 35 odstotkov. Takratna cena je bila 1900 dolarjev na unčo. Cena zlata torej precej niha.

Zlato velja tudi za donosno naložbo. Ali res? Veliko strokovnjakov meni, da zlato pravzaprav sploh ni naložba, ker ne prinaša nobenega tekočega dohodka, kar je sicer značilno za naložbe. Bančni depozit prinaša obresti – vsaj v bližnji preteklosti je bilo tako – obveznice prinašajo kupone, oddajanje nepremičnin prinaša najemnine, delnice prinašajo dividende. Kaj pa ustvarja oziroma prinaša zlato? Nič. In ker ne ustvarja nobenega tekočega dohodka, pri investiranju v to plemenito kovino na dolgi rok tudi ne prihaja do, kot ga je poimenoval Albert Einstein, osmega čudesa sveta, obrestno-obrestnega računa. Velja si zapomniti, da samo 53 odstotkov celotne ustvarjene donosnosti delnic izvira iz rasti cen delnic, kar 47 odstotkov pa iz reinvestiranih dividend.

Bančni depozit prinaša obresti – vsaj v bližnji preteklosti je bilo tako – obveznice prinašajo kupone, oddajanje nepremičnin prinaša najemnine, delnice prinašajo dividende. Kaj pa ustvarja oziroma prinaša zlato? Nič.

Nadalje, realni donosi na primer ameriških delnic so bili pozitivni v kar 80 odstotkih izbranih desetletnih obdobij. Za obdobja, daljša od 15 let, pa so bile realne pozitivne donosnosti ameriških delnic v 100 odstotkih primerov. Za zlato česa takega ne moremo trditi. Pri zlatu smo bili v preteklosti priča celo 40-letnemu obdobju, ko so investitorji dosegali realno negativne stopnje donosnosti.

Če ste vložili v zlato v času gospodarske negotovosti okrog leta 1980, ko je doseglo takrat najvišjo vrednost, približno 800 dolarjev na unčo, ste imeli kar četrt stoletja izgub, dokler ni zaradi svetovne finančne krize v letih 2007 in 2008 zopet začelo rasti. Z drugimi besedami, cena zlata je od vrha leta 1980 pa do dna leta 1999 izgubila kar 70 odstotkov vrednosti. Realno se je v tem obdobju zniževala v povprečju za 6 odstotkov na leto. Je pa res, da se je od dna leta 1999 do vrha leta 2011 zvišala kar za 650 odstotkov (z 250 na več kot 1900 dolarjev za unčo), kar je realno 18 odstotkov na leto.

Kot vidimo, zlato predvsem močno niha v ceni, poleg tega niso redka obdobja, ko se je investiranje v zlate palice izkazalo za nedonosno naložbo. Morda zapisano najbolj nazorno kažejo podatki za dvesto let oziroma donosnosti, prilagojene za inflacijo, za tri naložbene razrede, in sicer delnice, obveznice in zlato (vir: Jeremy Siegel, Stocks for the long run).

Če bi pred dvesto leti investirali 10.000 dolarjev in nato reinvestirali vse prejete dividende (od delnic) ter vse kupone (od obveznic) – pri zlatu reinvestiranje ni mogoče, ker ne prinaša nobenega dohodka – koliko realnega premoženja, prilagojenega za inflacijo, bi ustvarili s posameznim naložbenim razredom? Delniški investitor bi pridelal neverjetnih 5,6 milijarde dolarjev, investitor v obveznice 8 milijonov, investitor v zlato pa zgolj 26.000 dolarjev. Navedeni podatki so statistično značilni.

denar delnice račun kalkulator posel | Author: Stocksnap Stocksnap

Delnice so v povprečju realizirale realno (prilagojeno za inflacijo) 7 odstotkov na leto, obveznice 3,5 odstotka, pri čemer so bila tudi daljša obdobja z realno negativno donosnostjo, medtem ko pri delnicah realno negativne donosnosti, denimo v 15-letnem obdobju, ne poznamo. Primer: obveznice so med letoma 1966 in 1981, popravljeno za inflacijo, pridelale minus 4,2 odstotka. Bila so seveda tudi obdobja, ko so obveznice presegle donosnost delnic, na primer med letoma 2000 in 2010, a ne pozabimo, tudi v tem obdobju donosnost delnic ni bila negativna.

Zakaj je investicija 10.000 dolarjev v zlato v dvesto letih potemtakem prinesla zgolj bornih 26.000 dolarjev? Ker zlato, kot smo že omenili, nima nobene notranje vrednosti oziroma ne prinaša nobenega dohodka. Ko ima investitor v lasti delnico, ima v lasti del podjetja oziroma poslovanja, ki ustvarja storitev oziroma proizvode za potrošnika, dobro podjetje posledično ustvarja dobiček in ga del vsako leto razdeli med lastnike. Če lastniki prejete dividende reinvestirajo, imajo vsako leto v lasti več delnic in posledično dobivajo vsako leto višje dividende. Zlato pa je z vidika ustvarjanja vrednosti produkcije »mrtvo«, tekočega dohodka ne ustvarja. To kažejo ravno dvestoletne ustvarjene donosnosti, popravljene za inflacijo.

Zlato je torej eden od naložbenih razredov, poleg delnic, obveznic, nepremičnin in valut. Investitorji naj bi vlagali vanj predvsem kot zavarovanje pred nepredvidljivimi pretresi na kapitalskih trgih. Cena zlata se namreč zviša, ko večina drugih naložbenih razredov upade, in obratno. Za ustvarjanje nadpovprečnih donosnosti pa so večinoma primernejše naložbe v druge naložbene razrede.

»Vse zlato, izkopano v zgodovini človeštva, bi lahko postavili v približno 70 metrov visoko kocko. Ta kocka (plemenite) kovine je vredna toliko kot vse kmetijske površine v ZDA skupaj + desetkratna tržna vrednost ExxonMobila, največjega naftnega podjetja na svetu + ostalo bi še tisoč milijard dolarjev. Za kaj bi se odločili, če bi imeli možnost? Kaj bo ustvarilo več vrednosti,« se sprašuje Warren Buffett. 


Članek omogoča NLB

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.