Domov Finance 16. November 2017.

Zakaj gre na borzo vedno manj podjetij?

borza
© Reuters
Na trgih smo priča trendu, ki ga nekateri strokovnjaki imenujejo kar »izumrtje IPO«. IPO ali z drugimi besedami prva javna ponudba delnic je že več kot 20 let v padajočem trendu, ki se bo glede na podatke le še okrepil.

Število podjetij, ki kotirajo na borzi, že več kot 20 let vztrajno pada. Od vrhunca leta 1996 se je število javnih delniških družb zmanjšalo za polovico. V prispevku se bomo osredotočili na ZDA, saj je država zaradi pomembnosti in velikosti pomemben igralec na svetovnem prizorišču.

V zadnjih štirih desetletjih se je likvidnost splošnih trgov močno povečala. Konec leta 1976 so vzajemni skladi in ETF-ji skupaj upravljali približno 41 milijard dolarjev sredstev. Dve desetletji kasneje, leta 1996, ko je število kotirajočih delniških družb doseglo absolutni rekord, je višina sredstev v upravljanju presegla že 1800 milijard ameriških dolarjev. Še dve desetletji pozneje, konec leta 2016, se je približala meji 11.000 milijard ameriških dolarjev. Sočasno se je število kotirajočih delniških družb zmanjšalo za polovico, skupna kapitalizacija trga pa se je več kot podvojila in je konec leta 2016 predstavljala 136 odstotkov ameriškega BDP. Kot posledica vsega zapisanega je na trgu ostalo manj podjetij, v katerih je skoncentriranega več kapitala.

Kako se je to zgodilo

Krčenje javnega trga ni posledica pomanjkanja novih podjetij, ki bi lahko ponudila svoje delnice javnosti (IPO); število podjetij, ki ustrezajo kriterijem za IPO, se je v tem času namreč povečalo. Kljub temu se je število javnih podjetij v zadnjih 20 letih za polovico zmanjšalo. Še večja razlika je, če primerjamo število IPO v letu 1996 (na vrhuncu) in v letu 2016. V primerjavi z rekordnim letom 1996 je padec IPO kar 89-odstotni (677 proti 74).

Javna ponudba delnic ni nikoli glavni cilj. Vse je odvisno od tega, ali je podjetje sposobno najti kapital, potreben za razvoj poslovanja.

Podjetje gre praviloma v javno ponudbo delnic takrat, ko vidi v tem koristi za razvoj in lastnike oz. investitorje. Tradicionalno to prinese več prednosti, med katerimi je dostop do svežih sredstev, potrebnih za financiranje nadaljnje rasti. Druga korist lahko vključuje možnost uporabe delnic kot plačilo za prevzem drugega podjetja, plačilo zaposlenih, izstop prejšnjih investitorjev in dejstvo, da morajo javna podjetja izpolnjevati določen standard, kar pripomore k boljšemu ugledu. »Javna ponudba delnic ni nikoli glavni cilj. Vse je odvisno od tega, ali je podjetje sposobno najti kapital, potreben za razvoj poslovanja,« je dejal Ben Silbermann, CEO podjetja Pinterest.

Na drugi strani obstajajo tudi številne omejitve, zaradi katerih se vodilni vedno pogosteje odločijo proti javni ponudbi delnic. Kot posledica vedno višjih zahtev regulatorjev je tudi strošek, povezan z IPO, od leta 1996 močno zrasel. In ta pomeni največjo omejitev za mala in srednja podjetja. Še ena od pomembnih omejitev je dejstvo, da se bodo vodilni v primeru javnega podjetja morali vedno bolj osredotočati na četrtletne rezultate in ne več tako na dolgoročni razvoj poslovanja. Tako tudi počasi prihajamo do odgovora, zakaj se tako veliko podjetij ne odloča za ponudbo delnic javnosti. Povprečna starost podjetij, ki se le odločijo za IPO, pa se je z osem let v letu 1996 zvišala za 37 odstotkov oziroma na 11 let danes.

Enako ali še močnejša je aktivnost, povezana z umikom podjetij z borze. To se zgodi, ko podjetje bankrotira, se združi z drugim podjetjem ali zaradi odločitve večinskih lastnikov. Glavni vzrok za tako veliko umikov podjetij v zadnjih 20 letih gre iskati v prevzemnih aktivnostih. Pomemben igralec na tem področju so skladi zasebnega kapitala.

Borza | Author: John Kolesidis/Reuters John Kolesidis/Reuters

Kaj lahko pričakujemo

Močna ohladitev na področju IPO je vlagatelje, ki so zgodovinsko gledano igrali pomembno vlogo pri tem procesu, postavila pred pomembno vprašanje: kako izkoristiti rast, ki so je deležna podjetja pred uvrstitvijo na borzo?

Skladi zasebnega kapitala so lani imeli rekordnih 2500 milijard dolarjev sredstev, toda kar 950 milijard jih je bilo prostih, vloženih v denar in podobne investicije, saj skladi niso našli ustreznih podjetij.

Ker niti družbe za upravljanje ter drugi večji vlagatelji ne morejo premagati trendov, se ti vedno pogosteje odločajo za ustanovitev lastnih skladov, ki investirajo v zasebna podjetja. Trend ustanovitve lastnih skladov zasebnega kapitala je bil v zadnjem desetletju celo tako močan, da je konec leta 2016 skupna višina zbranih sredstev v tovrstnih skladih presegla 2500 milijard ameriških dolarjev. Rekordnih 950 milijard je ostalo prostih oziroma investiranih v denarju in drugih podobnih naložbah, kar pomeni, da ti skladi še vedno niso našli podjetij, v razvoj katerih bi investirali.

Verjamemo, da se bo ta trend nadaljeval. Kot posledica vedno večje vloge skladov privatnega lastništva in dejstva, da so podjetja na borzi vedno bolj razvita, je smiselno pričakovati, da tudi rast dobička teh podjetij ne bo več tako visoka kot v preteklosti. Podjetja pridejo na borzo že razvita in je zanje značilna dolgoročna stabilna rast in ne več dvo- in večmestna rast dobička. Za razvoj poslovanja so ključna sveža sredstva, in če ta pridejo v zgodnji fazi od vlagateljev, ki zraven ponudijo tudi svoje znanje in povezave, postane IPO smiseln le takrat, ko želijo vlagatelji in drugi lastniki izstopiti.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.