Domov Finance 13. April 2018.

Z verižnimi bloki (in reakcijami) v novi krasni svet

25. SOF
© Žiga Intihar
Blockchain radikalno spreminja razmerja med člani družbe. Spreminja podjetja. Spreminja oglaševanje, spreminja svet.

Spreminja tudi vas, ki ne nosite več denarnice v žepu, ampak jo imate v vroči ali hladni izvedbi v virtualnem svetu. Ali se bo virtualen oblak, poln virtualnega denarja razblinil in se bo izkazalo, da je to ena najbolj napihnjenih tehnologij doslej ali bo kriptosvet zaživel v vseh porah našega življenja in začel poganjati celo tradicionalne industrije kot so kinematografi in zavarovalništvo, bo pokazal čas.


Tim Mitja Žagar, soustanovitelj in glavni izvršni direktor ICONOMI

Na SOF boste gost jutranjega pogovora ob kavi. Zanima me, ali je kava vaša razvada?

Kavo lahko spijem ali pa ne ... moj dan in moje počutje nista odvisna od skodelice kave, ki si jo občasno privoščim. Pri kavi mi je veliko bolj pomemben njen socialni element, torej pomembnejša mi je družba ob kavi kot pa kava sama.

Tim Mitja Žagar: Preteklo bo še kar nekaj časa, da bo ICO zaživel v novi, drugačni in zrelejši obliki, kot ga poznamo danes.

ICONOMI je bil med prvimi projekti ICO, ki so se v Sloveniji odločili na takšen način zbirati sredstva. Takrat ste zbrali deset milijonov dolarjev v kriptovalutah, ki pa so zdaj vredna več kot sto milijonov dolarjev. V vmesnem obdobju ste sodelovali še pri več projektih (kot svetovalec, kot podpornik) in pomagali različnim projektom tudi v tujini.

Od nekdaj so me zanimale nove tehnologije – kaj novega naznanjajo ter tehnološki napredek, ki ga prinašajo. Zanima me tisto, kar je zadaj. Med drugim je tudi zaradi te radovednosti nastala Cashila, ki je prva na svetu pridobila bančno licenco za pretvorbo med digitalno valuto bitcoin in evri, in nato njen naslednik ICONOMI, prva globalna decentralizirana platforma za upravljanje z digitalnimi sredstvi, ki temelji na tehnologiji Ethereum. ICONOMI je med prvimi podjetji na svetu, ki je s pomočjo takšnega načina zbiranja zagonskega kapitala že dostavil delujoč produkt in ustvarja prihodke ter se financira iz tekočega poslovanja.

Kako velika je ekipa, ki stoji za projektom ICONOMI? V zadnjem času je veliko povpraševanje po kadru, ki se kakor koli ukvarja s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. Je v vaši ekipi veliko fluktuacije?

ICONOMI je danes povsem drugačno podjetje kot pred letom dni. Je globalno in zdravo podjetje, ki se lepo razvija in raste. Ob koncu leta bo to podjetje, ki bo zaposlovalo 200 ljudi različnih profilov iz vsega sveta. Za zdaj uspešno gradimo globalno zgodbo.

Tim Mitja Žagar | Author: osebni arhiv osebni arhiv

Kakšen je vaš pogled, po vsem tem času, na sceno ICO, ki je še posebej razširjena v Sloveniji?

ICO je nov način pridobivanja kapitala in je še vedno v razvojni fazi, kot produkt se šele oblikuje in ima številne porodne težave. Projekti ICO so danes povsem drugačni kot tisti pred letom dni ali ko smo med prvimi začenjali mi. Preteklo bo še kar nekaj časa, da bo ICO zaživel v novi, drugačni in zrelejši obliki, kot ga poznamo danes. Prepričan sem, da bodo podjetja za svoje delovanje v prihodnosti vzela najboljše prakse iz projektov ICO in najboljše iz skladov tveganega kapitala. Na primer (pre)obsežna dokumentacija, ki je značilna pri zadnjem, se bo digitalizirala in tako poenostavila. Natančno se bo vedelo, kakšne so pravice in dolžnosti podjetja, ki hoče pridobiti zagonski kapital, kar morda ni tako značilno za današnje projekte ICO ...

Pred časom je v javnost prišel podatek, da je več kot 40 odstotkov projektov ICO propadlo. Zakaj? Je pri teh šlo zgolj za zbiranje sredstev in zavajanje investitorjev?

Podobno kot v svetu startupov, kjer jih po statistiki devet od desetih ne preživi, se dogaja tudi v svetu projektov ICO in pri vseh drugih zagonskih projektih. Način zbiranja zagonskega kapitala namreč nima vpliva na preživetje projekta. Torej več kot 90 odstotkov vseh zagonskih projektov in podjetji ne bo preživelo.

Na kaj bi opozorili (iz prvih bojnih vrst) vse tiste, ki se zdaj odločajo, da bi s pomočjo icojev začeli zbirati sredstva za svoje projekte?

Že dve leti je, odkar je ICONOMI začel pripravljati ICO. Eno leto je od tega, ko smo predstavili obljubljen in delujoč produkt – platformo. V tem (kratkem) času sem bil polno in povsem osredotočen na realizacijo poslovne ideje, razvoj podjetja in uresničevanje ciljev, ki smo si jih zadali in obljubili.

Oglaševanje in tehnologija blockchain? Ali lahko v prihodnosti pričakujemo prepletanje tega?

Če je internet nakazal, da se da natančno meriti učinek oglaševanja na prodajo, bo tehnologija blockchain vgradila še transakcijsko komponento, ki bo znižala napor pri realizaciji nakupa. Torej se bo platforma, na kateri bo potekalo oglaševanje, spremenila.

In na koncu se še dotakniva vaših pričakovanj za prihodnost. Tehnologija blockchain je spremenila naš svet. Nam ne bo več treba plačevati notarjev? Bomo stanovanja kupovali na bolj preprost način? Kaj nas čaka v prihodnosti?

Da bo tehnologija veriženja podatkovnih blokov dosegla svojo polno zmogljivost, bo preteklo še kar nekaj časa, vendar naj se sliši še tako futuristično – s to tehnologijo se bo fizični svet vpel v digitalnega. Tega na prvi pogled sicer ne bomo opazili, saj bo tehnologija potekala v ozadju, jo bomo pa opazili, ko bomo na primer iskali podatke o uri, ki jo želimo kupiti, od kod so njeni deli, kdo, kje in kdaj jo je sestavil in ali je original. Lahko bomo preverili celotno zgodovino izdelka. Vse stvari, tudi hrana, avtomobili, celo vezalke bodo imele svojo serijsko številko – univerzalni digitalni zapis, ki ga ni mogoče spreminjati ali ponarediti. Predstavljajte si na primer oglas ali članek v tiskanem Delu. Ko je natisnjen in objavljen in ga bralci preberejo, ga ne moremo več spremeniti. Ponarejanje bo tako onemogočeno, hkrati pa bomo točno vedeli, kdo je lastnik.

Tehnologija, na podlagi katere deluje internet, ni stoodstotno zanesljiva in je bolj izpostavljena ponarejanju podatkov in podobnim zlorabam. Blockchain pa omogoča stoodstotno zanesljivost. Programi se že zdaj med seboj pogovarjajo prek vmesnikov (API), ki pa niso univerzalni; blockchain pa to postavi na skupni imenovalec. Omogočil bo, da bodo podatki zabeleženi v univerzalnem zapisu, tako da jih bo lahko prebral vsak računalnik. Programi in stroji se bodo med seboj pogovarjali v univerzalnem jeziku, kar bo omogočilo hitro izmenjavo podatkov.


Stipe Jerić, direktor Mariboxa, kinematografskega centra

Stipe JERIČ | Author: Tadej Regent Tadej Regent

Zavarovalnica AS, ki je lastnica Mariboxa, mora z vsemi naložbami dosegati želen donos, in tudi od podjetja, ki v Mariboru skrbi za kvalitetno filmsko ponudbo, se pričakuje enako. »Morda pričakovanja glede višine donosov niso tako visoka kot pri njihovih drugih produktih, se pa dobiček kljub temu pričakuje,« pove direktor Mariboxa Stipe Jerič, ki bo letos gost na okrogli mizi Slovenskega oglaševalskega festivala na temo uspeha. Svoj uspeh vedno povezuje z uspešno realiziranimi cilji, tako na osebnem kot poslovnem področju. Uspeh v Mariboxu ni dobiček, ampak število zadovoljnih obiskovalcev. »Rast filmskega trga v Sloveniji je negativna – giblje se nekje med minus dvema do dveh odstotkov –, naš kino pa je v lanskem letu imel kar 18-odstotno rast in za letos načrtujemo še dodatnih deset odstotkov rasti.«

Fascinacija nad kinom je stvar pretekle sentimentalnosti, bi rekel marsikdo. Toda čeprav izrazito manj, ga še vedno obiskujemo in s pojavom televizije kino ni izumrl, kot nekateri s prihodom novih napovedujejo tradicionalnim.

Ne bi rekel, da še vedno hodimo v kino, ampak da ponovno hodimo. Bil je čas, ko se je vsem zdelo zabavno doma gledati piratske vsebine. Bili so ponosni, da zmorejo sami tehnično prenesti kopijo, to je dajalo svojevrsten občutek vznemirljivosti nad dejstvom, da so postali pirati. Seveda je piratstva še vedno zelo veliko, se mi pa zdi, da se ga čedalje več ljudi zavestno ne poslužuje – zavedajo se namreč, da gre pravzaprav za krajo. Nasprotno, zelo radi se odpravijo v kino in obiskujejo premiere. V kinu sedite v veliki dvorani, pred velikim platnom, imate fantastično sliko, obdaja vas odličen zvok. In doživljati film v skupnosti je nekaj popolnoma drugega kot sedeti doma. Če k temu dodamo še dogodke ob premierah, pa je razlogov za obisk kina še več.

Pravzaprav tehnologija veriženja blokov ponuja možnost, da bi se piratstvo nazadnje le lahko omejilo, saj ponuja popolno transparentnost nad pretočno vsebino. Se v filmski industriji že oblikujejo morebitni načini za implementacijo?

Stipe Jerić: V kinu sedite v veliki dvorani, pred velikim platnom, imate fantastično sliko, obdaja vas odličen zvok. In doživljati film v skupnosti je nekaj popolnoma drugega kot sedeti doma.

Zagotovo je to eden izmed načinov, ki bi ga morala panoga pozorno spremljati. Filmi so danes zapisani na disku in zaščiteni z ključi, ampak očitno tisti, ki se ukvarjajo s piratstvom, odklenejo dostop, saj največji del filmov pristane na spletu v izredno dobri kvaliteti in ni dvoma, da filmi uhajajo iz kinematografov. Sam tehnologijo veriženja blokov vidim tudi kot koristno pri varni in pravilni uporabi podatkov, ki jih zbiramo o svojih obiskovalcih. Želimo si, da vedo, da z njihovimi podatki ravnamo odgovorno, in da če se z njihovimi podatki karkoli zgodi, lahko pogledajo, od kod so ti podatki prišli, ali od nas ali od koga drugega.

Kako močna je v kinematografski in filmski panogi razprava o zaščiti avtorskih pravic?

Zadnji dve leti se na sejmih kinematografije zelo veliko govori o novih tehnoloških strategijah za zaščito avtorskih pravic in distribucije. Kot rečeno, danes, ko so filmi digitalizirani in se prenašajo na diskih, je piratstva ogromno, nekoč, ko so se filmi distribuirali na filmskih rolah, ga skoraj ni bilo. Včasih se zgodi, da je kakšen film na spletu celo pred premiero, kar kaže na močno povezavo med pirati ter samimi produkcijskimi hišami in kinematografi. To je treba preprečiti in tukaj mora vstopiti tehnologija, ki bo omogočila skeniranje pristnih odtisov pri rokovanju z vsebinami. V kakšno smer razmišlja filmska industrija in ali so že kakšne pobude, da bi se to uredilo s pomočjo tehnologije veriženja blokov, ne vem. Vem pa, da je cilj, da kopije ne bi bile več fizične. A kljub temu opažam, da so premiki zelo počasni.

Kako zelo počasni?

Zelo, zelo počasni. Če pogledam televizijo, je stala leta 1995 studijska kamera 100.000 evrov, danes je bistveno cenejša, tehnologija se izjemno hitro razvija in vsakega pol leta pride na trg še zmogljivejša tehnologija po vse bolj dostopnih cenah. Če pogledamo kino, pa se je v zadnjih 50 letih zgodil zgolj preskok s projektorja na kolut na digitalni projektor. Pojavila se je še 3D-tehnologija, to pa je tudi vse, kar se je zgodilo novega in je omembe vredno.

Tukaj je še tehnologija Dolby Atmos, ki jo imate edini v Sloveniji …

Ja, drži. Ampak težko dobimo filme v tem zapisu, ker smo premajhni, da bi studii delali to samo za nas, čeprav zapis v načinu Dolby Atmos ni noben izziv. Kljub temu imamo vsak mesec vsaj dva filma v tem formatu tudi v ponudbi. Gre za prostorski zvok, ki ga obiskovalci pri nas lahko doživijo samo v naši dvorani. Zvok prihaja od povsod, je tridimenzionalni. Od zgoraj, s strani … Recimo, če je v filmu helikopter, imate občutek, da vam leti nad glavo. Ta zvok se občuti v želodcu. Ljudje so navdušeni, ker razlika je očitna. Imamo pa tudi najboljšo 3D-dvorano. Problem 3D-tehnologije je, da ima za posledico temno sliko, ker so projektorji premalo zmogljivi. Smo edini z dvema projektorjema v dvorani, ki delujeta hkrati in tako ustvarjata svetlejšo sliko. Druge nove tehnologije pa ni, ne pri nas ne na svetu, in tudi ti dve sta prišli pred kratkim, pred tem, pa dolgo časa ni bilo kakršenkoli pomembnejše inovacije.

Kakšni trendi se napovedujejo v kinu na področju vsebine, ki pa tudi, roko na srce, zadnje čase ne ponuja presežkov?

V vseh evropskih državah je v vzponu domača produkcija. Tudi v Sloveniji se lepa prihodnost napoveduje slovenskemu filmu, ki se bo še naprej dobro razvijal, ker je povpraševanje po njem čedalje večje. Enako se dogaja v Nemčiji, kjer domača produkcija raste, enako v Franciji. Povezano je to tudi s finančnimi sredstvi, ki so na voljo, in verjetno pri nas ne bo takšne masovne produkcije, kot bo drugje, bo pa vseeno kakovostna.

Moramo priznati, da je slovenski film naredil velik preskok. Še posebej na področju grozljivk in srhljivk. Mladinski film Pojdi z mano je presegel pričakovanja že za sam žanr, glede na to, da gre za domačo produkcijo, ki je, kot ste dejali, osiromašena, pa še toliko bolj.

Grozljivke so zadnje čase v vseh državah zelo popularne. Tudi slovenska Idila je bila dobra. Kar se tiče drugih žanrov, zagotovo lahko pričakujemo še kakšen fenomen v slogu Pr'hostar, pa tudi filme z globljimi pomeni, kot so Prebujanja, Ivan, ter dokumentarne filme. Tega si kot prikazovalec filmov želimo, saj z več domače produkcije lahko krepimo tudi zavest o slovenskem filmu ter obujamo kino kot prostor srečevanja z ustvarjalci. Kino v ZDA je toliko bolj uspešen tudi zato, ker na premiere prihajajo igralci, ki pritegnejo množice. Če pomislimo samo, kakšen odmev je pri nas sprožil dvojnik Johnnyja Deppa, ki smo ga pripeljali v Maribor.


Tomaž Volk, soustanovitelj podjetja Adacta in podjetja Insurepal

Tomaž Volk | Author: osebni arhiv osebni arhiv

Insurepal je z javno prodajo kriptožetonov v zgolj 23 sekundah zbral šest milijonov dolarjev in s tem postavil nov mejnik v Sloveniji. Storitev, ki prinaša distrupcijo na področju zavarovanja, je novost v svetu in posledično spreminja zavarovalniško krajino. Tomaž Volk, soustanovitelj podjetja Adacta in podjetja Insurepal, ima že vrsto let izkušnje na področju podjetništva.

Na SOF bo potekala debata ob kavi na temo uspeha. Zanima nas, kako se začne vaše jutro. S kavo?

Moje jutro se začne s čajem. Črnim čajem z okusom vanilje in mlekom. Začaral me je okus vanilje in karkoli s tem okusom ima zame poseben čar in ta čaj je res poseben.

Insurepal je zbral 18 milijonov dolarjev. Kot pravite, ste 23 sekundah zbrali šest milijonov dolarjev, kar je bil svojevrsten rekord v Sloveniji.

Private presale (zasebna predprodaja) je potekal približno mesec dni pred javno prodajo kriptožetonov in v tem času smo že zbrali 12 milijonov dolarjev. V tistem času smo se posvetili aktivni marketinški kampanji in posledično je bilo zadnjih šest milijonov zbranih v res rekordno hitrem času. Vendar je še bolj zanimiv podatek, da je bilo na »smart contract« poslanih 120 milijonov dolarjev. Mi smo vzeli prvih šest milijonov, preostalo pa smo investitorjem vrnili.

Marsikdo bi se verjetno odločil za drugačno strategijo, če bi prejel toliko denarja. Zakaj ste se odločili za vračanje?

Domneva se, da če zbirate sredstva z ICO, ste dovolj profesionalni, da veste, koliko denarja dejansko potrebujete in tudi zakaj ga potrebujete. Glede na to, da smo vedeli, da potrebujemo za ta projekt 18 milijonov dolarjev, potem bi bilo neprofesionalno vzeti 120 milijonov in več, kajti potem se pojavi vprašanje, kaj storiti s to razliko.

Kaj InsurePal prinaša v svet zavarovalništva? Kaj pomeni to konkretno za nas, končne uporabnike?

Mi vpeljujemo instrument »socialne potrditve« (social proof). Velik izziv današnjega zavarovalništva je segmentacija. Zavarovalnice zbirajo podatke o svojih uporabnikih in poskušajo oceniti tveganost uporabnika. Posledično se temu prilagaja tudi premija, ki jo plačujemo. Vendar to ni vedno najbolj primerno, saj so na eni strani ljudje, ki so odgovorni in skrbni, in kljub temu da plačujejo nižjo premijo, jo še zmeraj preplačujejo, na drugi strani pa so neodgovorni in neskrbni, ki podplačujejo premijo. Tako pridemo v situacijo, ko odgovorni plačujejo za neodgovorne. In temu hočemo narediti konec.

Zavarovalnice se zavedajo tega problema in poskušajo zbrati čedalje več informacij o svojih uporabnikih, tudi s telemetričnimi napravami ali pa z aplikacijami, ki spremljajo način vožnje. Vse te metode so relativno drage in invazivne, saj posegajo v privatno sfero uporabnikov.

Zavarovalnice zanemarjajo dejstvo, da ljudje veliko vemo o drugih ljudeh, predvsem o naših prijateljih in družinskih članih. Pri InsurePalu smo se vprašali, kako bi lahko ljudi motivirali, da bi razkrili te informacije zavarovalnici in s tem prejeli določene ugodnosti. Z drugimi besedami: če najdete poroka, ki bo za vas jamčil, da ste skrbni in odgovorni, vendar ne samo z besedami, ampak tudi s finančno garancijo, potem lahko zavarovalnica verjame, da to dejansko drži, in vam ponudi dodaten popust. Ta oseba, ki za vas jamči, pa prejme finančno nagrado.

Zakaj odločitev za zbiranje sredstev z javno prodajo kriptožetonov?

Ideja je živela že dve leti in pol. Bili smo že v procesu klasičnega zbiranja kapitala z obiskovanjem investitorjev in skladov. Vendar smo ugotovili, da je ta rešitev dejansko v velikem delu decentralizacija zavarovalništva in da je naš produkt dejansko narejen za decentralizirane modele, ki se financirajo z javno prodajo kriptožetonov.

Kakšna je ekipa, ki stoji za tem projektom?

Osnovni del ekipe sestavlja deset ljudi, vendar imamo še vrsto zunanjih sodelavcev. Prav tako pa se še intenzivno krepimo z novimi kadri.

Vi imate kot soustanovitelj in solastnik Adacte na tem področju že vrsto let izkušenj. Ali v kriptosvetu štejejo izkušnje iz »realnega« sveta?

To sta dva svetova, ki se čedalje bolj približujeta drug drugemu in postajata eden.

Tomaž Volk: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov pa omogoča to, da boste lahko sklepali del zavarovanja tudi brez zavarovalnice. Nosilec te dejavnosti bo »smart contract.

Kriptosvet je bolj na začetku te poti, z več navdušenja, z manj strukturiranimi procesi in načini poslovanja. Klasičen IT, ki ga živimo že od osemdesetih let, pa je postal klasična industrija, kjer so procesi veliko bolj določeni.

Kako vpliva volatilnost kriptovalut na razvoj projektov, kot je vaš – ko padajo cene?

Zelo negativno. Zato smo ta del tveganja izločili tako, da smo del žetonov prodali, da lahko projekt ne glede na ceno kriptovalut tudi izvedemo. Analizirali smo oba scenarija in se zaščitili pred tem, kar se zdaj dogaja. V vsakem primeru bo projekt izveden, ne glede na ceno kriptovalut.

Ali bomo v prihodnjih letih sklepali zavarovanja brez obiska zavarovalnih agentov in bomo vse pogodbe lahko podpisovali s »smart contracti«?

To lahko počnemo že danes, kljub temu da so zavarovalnice centralizirane. Po spletu sklenete zavarovalno polico. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov pa omogoča to, da boste lahko sklepali del zavarovanja tudi brez zavarovalnice. Nosilec te dejavnosti bo »smart contract«, in ne neka centralizirana institucija. Vendar ne v celoti, saj je izpostavljenost pri zavarovanju zelo velika. Velik del bo zagotovo ostal še v domeni klasičnih zavarovalnic, manjši zneski pa se bodo lahko poravnavali neposredno brez centralne institucije. Je pa sumarno v teh manjših zneskih na koncu več denarja.

Kaj za uporabnike pomeni »tokenizacija«? Bo to olajšalo naše življenje?

»Tokenizacija« kot inštrument, ki omogoča ekvivalent izdaje lastne valute, je popolnoma nov ekonomski model, ki se je pojavil v zadnjih desetih letih in ima lahko zelo velike in daljnosežne implikacije. Civilizacija se dolgo ni srečevala s tem, da lahko za svojo mikroekonomijo izdate lastno valuto. Po mojem lahko to bistveno spremeni finančno industrijo.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.