Domov Finance 15. Januar 2018.

Vzajemni skladi omogočajo uspešno plemenitenje prihrankov tudi v Sloveniji

Vrednosti papirji / borza
© Voranc Vogel
V prispevku bomo podrobneje pogledali dejanski donos, ki ga je lahko dosegel povprečen slovenski vlagatelj na kapitalskem trgu v obdobju zadnjih dvanajstih let. Za izhodišče bomo vzeli leto 2005

To je leto, ko se je zaradi spremembe zakonodaje (uvedba ZIDSU-1 in odprava omejitve večinskega investiranja skladov zgolj v domače vrednosti papirje) na trgu začelo pojavljati veliko številno novih vzajemnih skladov, ki so vlagateljem omogočili dostop do kapitalskih trgov po vsem svetu.

V Sloveniji žal ne bo težko najti nekoga, ki se je z vlaganjem v preteklosti opekel. Opekel v smislu, da je ustvaril izgubo ali donos precej nižji od povprečij, ki jih prinaša razviti kapitalski trg in o katerem smo podrobneje pisali v preteklih prispevkih. Vzroki za tovrstne rezultate so lahko predvsem donosi lokalnih trgov, ki po začetni izjemni rasti po letu 2007 niso več sledili donosom svetovnega kapitalskega trga in tudi psihologiji oziroma ravnanju vlagateljev, ki je bilo s prihodom finančne krize in njenimi posledicami na resni preizkušnji.

Pomembnost globalne razpršitve

Za namen današnje analize bomo uporabili vzajemni sklad KD Prvi izbor. To je sklad delniških skladov z globalno naložbeno politiko, ki je v celotnem obdobju svoja sredstva vlagal izključno na mednarodne kapitalske trge skladno s svetovno kapitalsko sliko. To pomeni, da gre za sklad, ki zaradi svoje globalne razpršenosti skladno z dejanskimi velikostmi kapitalskih trgov (ang. »market portfolio«) predstavlja eno najvišjih stopenj razpršitve, ki jo lahko naredimo znotraj delniških trgov. Drugače povedano, posameznik je z uvrstitvijo tega sklada v svoj portfelj delniško stopnjo tveganja svojega portfelja zmanjšal na najnižjo mogočo raven.

V Sloveniji žal ne bo težko najti nekoga, ki se je z vlaganjem v preteklosti opekel.

KD Prvi izbor je svojo prvo vrednost enote premoženja (VEP) objavil 16. maja 2005 in je takrat znašala 4,17 evra. Predpostavimo, da je vlagatelj takrat vložil znesek v vrednosti 10.000 evrov. Nato smo bili v dobrih dvanajstih letih in pol na svetovnem kapitalskem trgu priča vsem mogočim scenarijem, in sicer zaključku izrazitega bikovskega trenda do jeseni leta 2007, pojavu najhujše finančne krize po drugi svetovni vojni, krizi evroobmočja, rekordnim ukrepom monetarnih politik, skorajšnjemu zlomu cene nafte na začetku leta 2016 in dokončnemu vsesplošnem globalnem okrevanju v zadnjem letu in pol. Skratka, gre za obdobje, ki je ponudilo celoten cikel ter je posledično primerno in objektivno za ocenjevanje uspešnosti donosa globalih delniških trgov. Na začetku letošnjega leta, 5. januarja 2018, je VEP sklada KD Prvi izbor dosegel vrednost 9,17 evra. To pomeni, da iz začetnega vložka 10.000 evrov leta 2005 vrednost investiranih sredstev zdaj znaša 21.969 evrov.

V tem obdobju je bila vrednost enote premoženja sklada oziroma točke izračunana za 3181 delovnih dni. V tem času je bila trenutna vrednost naložbe od začetnega vložka nižja »zgolj« v 186 dneh. Oziroma v 94,5 odstotka časa je vložek ustvarjal pozitiven donos oziroma je bila trenutna vrednost višja od začetnega vložka.

Ali je vlaganje v delnice podobno igranju iger na srečo?

Zgornji izračun na dejanskem primeru domačega vzajemnega sklada potrjuje, da vlaganje na svetovne delniške trge v daljšem obdobju prinaša pozitivne rezultate. S podaljševanjem naložbenega obdobja (časovnega horizonta) se verjetnost pozitivnega donosa opazno povečuje.


Matej Tadej Jerman, finančni svetovalec iz družbe KD Skladi

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.